17. 09. 2018

Gospodarski podatki so bili v preteklem tednu po večini dobri, kar zaenkrat kaže na odpornost globalnega gospodarstva na zunanje šoke. Glavne borze so posledično teden zaključile v zelenem.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (7.9.2018-14.9.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-14.9.2018)*
Svet - MSCI World*	+0,73%	+8,39%
ZDA - S&P 500*	+0,54%	+13,81%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,10%	+0,01%
Japonska - Topix*	+1,03%	-0,08%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,07%	-6,23%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Pretekli teden je potekalo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), po katerem je njen predsednik Mario Draghi napovedal malenkost hitrejše ohlajanje evroobmočja od prvotnih pričakovanj. Kljub temu je po mnenju ECB gospodarska rast dovolj robustna, da je tveganja glede krepitve protekcionizma, politične napetosti v Italiji in negotovosti na trgih v razvoju ne bodo ustavila. Draghijeve besede o solidni prihodnji rasti je potrdil tudi podatek o drugi zaporedni krepitvi optimizma med nemškimi vlagatelji. Posledično je šef ECB-ja po srečanju zgolj potrdil, da bo z oktobrom ECB prepolovila znesek dodatnih mesečnih neto odkupov vrednostnih papirjev na 15 milijard evrov, z novim letom pa bodo nove neto nakupe ustavili, pri čemer je slednje odvisno od gospodarskih podatkov v tem obdobju. Hkrati bodo obrestne mere ostale nespremenjene vsaj do konca poletja leta 2019.

Do presenetljivih dogodkov je prišlo v Turčiji. Dve uri po tem, ko je predsednik Erdogan govoril o nujnosti znižanja obrestnih mer za dodatno spodbuditev gospodarstva, je turška centralna banka dvignila ključno obrestno mero za 6,25 % točke na 24 %, kar je največji dvig od Erdoganovega prihoda na oblast pred 15 leti. Po objavi je turška lira glede na evro pridobila približno 5 % vrednosti. Z dvigom obrestnih mer je Turčija naredila enega od nujno potrebnih korakov k vrnitvi zaupanja vlagateljev v turško gospodarstvo, kjer se je letna stopnja inflacije ob pregrevanju gospodarstva in depreciaciji lire že močno približala 20 %.

Tudi na Daljnem vzhodu smo bili priča solidnim objavam gospodarskih podatkov. Revizija podatkov za drugo četrtletje je pokazala, da je bila gospodarska rast na Japonskem hitrejša od sprva ocenjene in je kar za trikrat presegala potencialno rast, pri čemer je bil ključen razlog v hitrejši rasti kapitalskih izdatkov. Hkrati so julija na mesečni ravni naročila investicijske opreme porasla za 11 % (dvakrat več od pričakovanj). To potrjuje, da kapitalski izdatki kljub krepitvi protekcionizma zaenkrat rastejo in s tem nudijo japonskemu gospodarstvu veter v hrbet. Vse omenjeno je dobra novica za deželo vzhajajočega sonca, kjer se že več kot 2 desetletji trudijo spodbuditi inflacijo. Močnejša kot je gospodarska rast, večja je namreč verjetnost za spodbuditev rasti plač in s tem tudi trošenja Japoncev, v preteklosti znanih po svoji varčnosti.

V ZDA so robustno gospodarstvo znova potrdili podatki s trga dela. Število novih zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost je namreč že drugi teden zapored upadlo na 48-letno dno. Tako ne čudi, da so v državi, kjer je več prostih delovnih mest kot brezposelnih, avgusta plače zrasle najhitreje od leta 2009. Kljub hitrejši rasti plač se je stopnja inflacije avgusta upočasnila. Čeprav velja za sledilni indikator in z zamudo kaže stanje v gospodarstvu, so trgi upočasnitev inflacije pozdravili, saj počasnejša rast cen po eni strani pomeni še hitrejšo rast za inflacijo prilagojenih plač, kar je pozitivno za prihodnjo potrošnjo, in po drugi strani manjše potrebe po bolj restriktivni denarni politiki ameriškega Fed-a.