31. 05. 2013

Prvi finančni cilji se začnejo pojavljati v zelo rani mladosti, ko kot otroci varčujemo žepnino za nakup želene igrače, se vlečejo preko pubertete, ko varčujemo za sobotno zabavo, na fakulteti se želji po zabavanju pridruži še cilj imeti lastno prevozno sredstvo, nato pa gre le še naprej – stanovanje, hiša, vikend, pokojnina, otroci ...

Zelo pomembno je, da posameznemu finančnemu cilju naložbe prilagodimo tako, da je cilj dosežen s čim manj odrekanja in čim hitreje. Pri doseganju dolgoročnih ciljev tako največ tvegamo, če nič ne tvegamo, medtem ko so kratkoročni nujni cilji tisti, pri katerih se je naložbenemu tveganju smiselno v večji meri izogniti. V nadaljevanju si poglejmo štiri pogoste finančne cilje in poskusimo svetovati takšne naložbe, da bomo cilje dosegli optimalno hitro in s čim manj odrekanja.

Vzajemni skladi omogočajo prilagodljiv, likviden in ugoden dostop do različnih naložbenih kategorij (delnice, obveznice, kombinacija), obenem pa z njimi lahko dosežemo širok nabor različnih razmerij med pričakovano donosnostjo in naložbenim tveganjem.

1. Varčevanje za slabe čase

Vsako gospodinjstvo naj bi imelo del prihrankov kot varnostno rezervo. Varnostna rezerva je namenjena ohranjanju življenjskega standarda gospodinjstva ob morebitnem izpadu dohodka. Potrebna velikost varnostne rezerve je odvisna od varnosti dohodkov in finančnih potreb gospodinjstva, praviloma pa naj bi krila nujne mesečne izdatke za 6–18 mesecev.

Primer: Družina Kralj mesečno za nujne izdatke gospodinjstva porabi 1.500 evrov. Jože Kralj je samostojni podjetnik, žena Vlasta pa dela na občini. Dohodki družine so srednje gotovi in glede na razmere v gospodarstvu ocenjujemo, da njeni člani potrebujejo varnostno rezervo, ki jim bo omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov za 12 mesecev. Ciljni obseg varnostne rezerve tako znaša 18.000 evrov.

Sredstva za varnostno rezervo morajo biti naložena v manj tvegane in zlasti zelo likvidne naložbe, saj je varnostna rezerva namenjena pokrivanju nepredvidenih izdatkov. Obveznice kot dolžniški vrednostni papir so praviloma manj tvegane in primerljive z recimo vezanim depozitom, če pa do njih dostopamo prek vzajemnega sklada, pa so tudi zelo likvidna naložba, saj lahko kadar koli zahtevamo izplačilo, denar pa je na voljo najpozneje v šestih delovnih dneh, in to brez kakršnih koli penalov.

2. Varčevanje za nakup nepremičnine

Pri varčevanju za nakup nepremičnine je zelo pomembno vprašanje, ali gre za nakup prve (nujne) nepremičnine ali pa morda nakup počitniške hišice. V primeru nakupa prve nepremičnine, kar je nujen in pogosto ne ravno prestavljiv cilj, je dobro biti pri naložbah bolj konservativen, medtem ko si pri nakupu počitniške hišice lahko privoščimo bolj dinamične naložbe z višjo pričakovano donosnostjo in računamo, da bomo do vikenda prišli brez pretiranega odrekanja. Pri nakupu druge nepremičnine imamo namreč možnost, da nakup za nekaj časa odložimo in počakamo na boljše čase, ki na delniških trgih navadno pridejo dokaj hitro. Tako je bilo tudi v zadnji finančni krizi, ko so bile na razvitih delniških trgih sicer visoke izgube nadomeščene že v štirih letih.

Obvezniške naložbe so na kratek rok znatno manj tvegane od delniških naložb, zato so primerna izbira pri varčevanju za nakup prve nepremičnine. Če želimo doseči nekoliko višjo donosnost ob še vedno sprejemljivi ravni tveganja, lahko obvezniške naložbe kombiniramo z delniškimi. Pri varčevanju za nakup počitniške hišice si lahko privoščimo več dinamike, zato svetujemo donosnejše delniške naložbe.

3. Varčevanje za starost (pokojnino)

Skoraj vsak dan poslušamo, kakšno breme so pokojnine. Slovenski pokojninski sistem namreč temelji na t. i. Bismarckovem sistemu »pay as you go«, pri katerem gre za medgeneracijsko izmenjavo, ko delovno aktivni prispevajo za pokojnine upokojencev. Dokler je prebivalstvo mlado, ta sistem omogoča udobno zgodnje upokojevanje, se pa s staranjem prebivalstva razmere nujno zaostrujejo. Tako naj bi po projekciji Statističnega urada RS čez manj kot 50 let na enega upokojenca delal le še en zaposleni. Ob takšni neugodni statistiki lahko hitro naredimo sklep, kakšne bodo državne pokojnine: vsekakor ne višje kot danes, skoraj zagotovo pa relativno precej nižje. Do sebe in svojih bližnjih odgovoren posameznik tako že danes razmišlja o svoji pokojnini čez 10, 20 ali najbolje 30 let.

Pokojnina je dolgoročni cilj, ki ga praviloma skušamo doseči s postopnim varčevanjem. Na dolgi rok (10 let in več) se kot naložba za pokojnino najbolje izkažejo delnice, ki med drugim predstavljajo dober protiinflacijski ščit, saj je inflacija pri vsakem dolgoročnem varčevanju ena od pomembnejših groženj našim prihrankom. Delniški podskladi krovnega sklada NLB Skladi v kombinaciji z enim od treh varčevalnih načrtov so verjetno najugodnejša možnost varčevanja za pokojnino.

Za pokojnino se splača začeti varčevati že danes. Tisti, ki začne varčevati pri tridesetih letih po 40 evrov mesečno v izbranem delniškem podskladu, lahko pričakuje okoli 70.000 evrov prihrankov. Če želi takšne prihranke ustvariti v zgolj desetih letih pred upokojitvijo, bi moral mesečno privarčevati kar 350 evrov (več na www.nlbskladi.si/ simulacija). Pri dolgoročnem varčevanju namreč dinamika obrestnoobrestnega računa izrazito vpliva na naše prihranke.

4. Ohranjanje privarčevanega premoženja

V praksi opažamo, da si nekateri, zlasti starejši vlagatelji, kot cilj pogosto zastavijo nominalno ohranjanje vrednosti privarčevanega premoženja. Pri tem se pozablja na tveganje inflacije, ki zgodovinsko pomeni eno večjih groženj prihrankom, po več kot dveh desetletjih padajoče inflacije pa smo na to v Sloveniji že malo pozabili. Zavedati se je namreč treba, da 10.000 evrov danes ni enako kot 10.000 evrov čez deset let in da bo ta znesek v realnem pogledu, torej po kupni moči, čez deset let vreden le še približno 7.800 današnjih evrov1. Zgolj nominalno ohranjanje premoženja torej ne predstavlja tudi ohranjanja kupne moči in življenjskega standarda. Da bi zagotovili slednje, moramo izbrati naložbe, ki bodo prinašale vsaj tolikšno donosnost, kot znaša inflacija. Bistveno vprašanje, na katero moramo poiskati odgovor, je, koliko časa nameravamo varčevati. Dolgoročneje ko varčujemo, večjo grožnjo prinaša inflacija in večji delež moramo nameniti delniškim naložbam, ki so dober protiinflacijski ščit.

Zakaj delnice ščitijo pred inflacijo? Z nakupom delnice postanemo solastnik podjetja, njena vrednost pa je odvisna od dobička le-tega. Z rastjo cen se običajno povečujejo tudi prihodki podjetja, ki prodaja proizvode po višjih cenah. Na drugi strani se sicer povečujejo tudi cene vhodnih surovin in stroški dela, a inflacija na realno vrednost dobička praviloma nima pomembnejšega učinka in je na zmernih ravneh celo zaželena.