Beseda »recesija« ostaja ob ohlajanju svetovnega gospodarstva in inverzni obrestni krivulji (razlika med dolgoročno in kratkoročno obrestno mero je negativna) na radarju vlagateljev. Inverzna obrestna krivulja je namreč v preteklosti dobro nakazovala prihod recesije. A strah je po našem mnenju zaenkrat pretiran. Dolgoročne obrestne mere so danes zaradi specifičnih dejavnikov (2) nižje, kot bi sicer bile. To pomeni, da je po prilagoditvi za te dejavnike (zelena črta) obrestna krivulja pozitivna (Slika 1), s čimer še vedno nakazuje dokaj solidne obete za ameriško gospodarstvo. Še več, po našem mnenju je danes denarna politika tako Fed-a kot drugih pomembnejših centralnih bank še vedno ohlapna. Do recesij namreč zelo poredko pride, ko centralne banke vodijo ekspanzivno denarno politiko. Še bolj poredko pride izven gospodarskih recesij do večjih in dlje trajajočih korekcij na borzah.   

Slika 1: Razlika med 10-letno in 3-mesečno ameriško državno obveznico 

Dvig napovedi za letošnje leto

Bolj ohlapna denarna politika bo ob fiskalnih spodbudah pripomogla k okrepitvi globalne gospodarske rasti, pri čemer za naslednje leto pričakujemo postopno umirjanje geopolitičnih napetosti, saj Trump tik pred volitvami gospodarske rasti ne bo želel ogroziti. Če smo še konec leta pričakovali nadaljevanje postopne normalizacije obrestnih mer, nam glede na letošnji razplet dogodkov vsaj za naslednje leto ni potrebno skrbeti, da bi centralni bankirji z znatnimi dvigi obrestnih mer dušili gospodarsko rast. Vse omenjeno, kratkoročno gledano, govori v prid boljšemu razpletu od napovedanega konec leta, ko smo recesijo napovedali proti koncu leta 2020, morda celo šele v letu 2021. Po novem torej gospodarsko recesijo, ki bi bila pogoj za večjo in daljšo korekcijo na borzah, pričakujemo proti koncu leta 2021. Sočasno dvigujemo tudi naša pričakovanja glede donosnosti delniških naložb za letošnje leto z okvirno 11 % na okoli 20 % (donosnost v prvi polovici leta: 17,6 %). Po drugi strani lahko vlagatelji v prihodnjih letih z varčevanjem v varnih evrskih naložbah pričakujejo negativne realne in verjetno tudi nominalne donosnosti. Tako je denimo Avstrija konec junija izdala 5-letno obveznico z letno nominalno donosnostjo -0,435 %. To pomeni, da bo vlagatelj za 1.000 evrov 5-letnega posojila Avstriji dobil ob poteku varčevanja manj, ko ji je posodil, in sicer 978 evrov. Če dodamo še inflacijo (trenutno kapitalski trgi za Nemčijo pričakujejo 0,5 % letno stopnjo inflacije v prihodnjih 5 letih), bo lahko vlagatelj z varno naložbo po poteku varčevanja kupil za skoraj 5 % manj dobrin kot jih lahko danes. Ob vsem povedanem v naših skladih in portfeljih ohranjamo nadpovprečno izpostavljenost delniškim naložbam.