06. 01. 2025

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 17, št. 1, januar 2025.

Tudi v letu 2024 so obvezniški trgi postregli z obilico dogajanja in, kar je še pomembneje, z zelo solidnimi donosi. Verjamemo, da bo tudi leto 2025 dokaj podobno.

Pregled leta 2024

Upad obrestnih mer

Po zgodovinsko skromnem letu 2022 so se razmere na obvezniških trgih v zadnjih dveh letih normalizirale, vseeno pa nihajnost cen obveznic ostaja visoka. V letu 2024 smo namreč spremljali visoke spremembe v pričakovanjih analitikov glede zniževanja obrestnih mer centralnih bank. Še posebej zanimivo je bilo dogajanje v ZDA, kjer se je januarja pričakovalo kar šest nižanj obrestne mere do konca leta, tekom pomladi pa se je konsenz oblikoval pri zgolj enem nižanju. Na koncu smo bili priča upadu obrestne mere za 1 % točko, kar je enakovredno štirim znižanjem. Za prav toliko se je znižala tudi obrestna mera Evropske centralne banke (ECB).

Inflacija je upadla, toda ostaja nad ciljno

Velik vpliv na cene obveznic ima tudi inflacija, z njo povezana inflacijska pričakovanja in njihove spremembe. Globalno gledano se je inflacija v letošnjem letu zniževala, vendar nekoliko počasneje od pričakovanj. Navkljub dokaj ugodnemu trendu inflacija vztraja nekoliko nad ciljno ravnjo, ki za večino pomembnejših centralnih bank znaša 2 %. Nekaj nelagodja vzbuja tudi t.i. temeljna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije. V EU znaša malenkost pod 3 %, v ZDA pa malce nad 3 %.

ZDA z višjo gospodarsko rastjo kot EU

Po drugi strani pa pogled na gospodarsko rast razkriva znatne razlike med ZDA in EU. Evropsko gospodarstvo bo v letu 2024 sicer doseglo pozitivno rast, vendar bo ta nižja od 1 %. ZDA se po drugi strani ponašajo s skoraj 3 % rastjo BDP.

Iz zgornjega grafa lahko razberemo, da se je po razmeroma manj ugodnem začetku leta 2024 trend izboljšal, zato sta oba obvezniška podsklada iz naše ponudbe v letu 2024 dosegla solidno donosnost. Poleg nižanj obrestnih mer smo bili priča tudi ugodnim gibanjem pribitkov za kreditno tveganje, ki so se še dodatno znižali, predvsem pri podjetjih z nižjo bonitetno oceno, kar prikazuje spodnji graf. Naj ob tem ponovimo, da kreditni pribitek predstavlja dodatno donosnost (v primerjavi z netvegano obrestno mero), ki jo vlagatelj zahteva za naložbo v obveznico, ki nosi kreditno tveganje. Po donosnosti izstopa podsklad Obveznice visokih donosnosti, ki je varčevalcem v zadnjem letu prinesel kar 8-odstotno donosnost, tudi po zaslugi znatne krepitve vrednosti ameriškega dolarja. Dolarske obveznice namreč predstavljajo več kot polovico naložb v tem podskladu.

Pogled v 2025

Obrestne mere bodo nadaljevale svojo pot

Kot že omenjeno, sta se v letu 2024 obe glavni centralni banki (ECB in Fed) odločili za identično znižanje obrestih mer. Vendar pa iz spodnjega grafa vidimo, da se pričakovanja za prihodnje leto precej razlikujejo. Relativno šibkejše evropsko gospodarstvo naj bi v kombinaciji z nižjimi inflacijskimi pritiski omogočilo ECB več znižanj obrestnih mer. V precej drugačni poziciji je ameriška centralna banka, kjer je gospodarska rast višja, inflacija v storitvenem sektorju bolj vztrajna, nenazadnje pa bo vodenje države prevzel Donald Trump, ki podpira izrazito spodbujevalno fiskalno politiko. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, sta trenutno v igri zgolj eno ali dve znižanji.

Potencial krepitve dolarja

Tovrstna razlika v monetarni politiki obeh glavnih svetovnih gospodarstev naj bi po pričakovanjih pozitivno vplivala na vrednost ameriškega dolarja. Nadaljnje zvišanje vrednosti najpomembnejše svetovne valute je precej verjetno, kar bi pozitivno vplivalo na vrednost dolarskih obveznic v podskladu Obveznice visokih donosnosti.

Donosnosti do dospetja so zelo ugodne

Po naših pričakovanjih se bo ugoden trend za obveznice nadaljeval tudi v letu 2025. Čeprav so pričakovane donosnosti nižje od pričakovanih donosnosti na delniških trgih, obveznice še vedno ponujajo privlačno vstopno točko za varčevalce, ki so manj naklonjeni tveganju. Kot je razvidno iz naslednjega grafa, je donosnost do dospetja varnih evrskih podjetniških obveznic (podsklad Podjetniške obveznice EUR) več kot 3 odstotke, medtem ko bolj tvegane evrske in dolarske obveznice (podsklad Obveznice visokih donosnosti) prinašajo dobrih 6 odstotkov na letni ravni.

Kreditni pribitki so nizki

Nekaj nelagodja vzbujajo nizki kreditni pribitki. Dodatna donosnost za vlagatelje, ki prevzemajo kreditno tveganje, je danes razmeroma skromna, zlasti pri nižjih bonitetnih ocenah B in BB. Kot je razvidno iz spodnje tabele, se je v zadnjih dveh letih "nagrada" za sprejetje kreditnega tveganja občutno znižala.

Menimo, da je potencial za nadaljnje zniževanje kreditnih pribitkov omejen. Kljub temu v luči solidne gospodarske situacije in relativno dobrega finančnega stanja podjetij (z manjšimi izjemami v avtomobilski industriji) ne pričakujemo znatnega zvišanja pribitkov. Nadpovprečno oziroma dodatno izpostavljenost obveznicam z nižjimi bonitetnimi ocenami priporočamo v primeru, da se kreditni pribitki zvišajo.

Sklep

Čeprav za leto 2025 pričakujemo nekoliko višje donosnosti delniških naložb, obvezniške naložbe ostajajo pomemben del portfelja večine varčevalcev. Zniževanje obrestnih mer v kombinaciji z relativno nizko, a pozitivno gospodarsko rastjo podpira obveznice. Verjetnost negativne donosnosti pri najmanj tveganem skladu evrskih podjetniških obveznic v letu 2025 je nizka, saj bi za tak scenarij morali doživeti bodisi skok inflacije bodisi resno ekonomsko-finančno krizo, kar je sicer mogoče, vendar manj verjetno.