01. 03. 2012

Pa vendar sogovornik suvereno našteva vrsto projektov, ki odločno pripomorejo k višanju ravni finančne pismenost in transparentnosti. Dr. Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je odgovorna za nadzor trga finančnih instrumentov, v dinamični razpravi o duhu časa, razumevanju drobnega tiska, aktualnem stanju in ključnih lastnostih vzajemnih skladov.

Ali smo Slovenci po vaših izkušnjah in poznavanju globine kapitalskega trga agresivni ali prej konzervativni vlagatelji?
To bi težko posploševali, saj se ljudje med seboj razlikujemo po nagnjenosti k tveganju. Tistih, ki so po naravi nagnjeni k večjemu tveganju, negativne izkušnje ali finančna kriza ne bodo odvrnile od tveganih naložb. Po drugi strani pa tudi preudarnejši vlagatelji vedno iščejo varnejše naložbe. Vlagatelji vedno najdejo produkte, ki ustrezajo njihovemu pragu tveganja.

Pa vendar, katerih vlagateljev menite, da je pri nas več?
Pavšalne ocene ni mogoče dati, saj bi morali gledati širši kontekst strukture prihrankov, vključno z bačnimi depoziti in zavarovalniškimi produkti, ter dejansko pogledati populacijo, ki v Sloveniji varčuje. Brez teh podatkov pa bi bila vsakršna ocena neresna.

Pri varčevanju je najpomembnejše, da vlagatelj razmisli, kaj je njegov namen varčevanja

Je po vašem mnenju trenutni strah pred investiranjem v vzajemne sklade (ki se kaže v znižanih neto vplačilih) pretiran oziroma kateri so resnični razlogi zanj?
Razlogov za strah pred vlaganjem v investicijske sklade je več. Veliko vlagateljev je izgubilo zaupanje v vzajemne sklade po padcu borznih tečajev, ki je sledil borzni evforiji leta 2007 in 2008. Večina vlagateljev je namreč stavila prav na bolj tvegane sklade, ki so v času krize utrpeli tudi večje padce. Očitno je tudi, da vlagatelji svoje naložbene odločitve za vlaganje v sklade še vedno sprejemajo pod vtisom dogajanja v domačem okolju, na ljubljanski borzi. Zaradi navedenega, pa tudi zaradi izjemne višine obrestnih mer na bančne depozite in tradicionalne navezanosti na banke se Slovenci bolj odločajo za varčevanje pri bankah.

Pri varčevanju je najpomembnejše, da vlagatelj razmisli, kaj je njegov namen varčevanja. Temu je potem treba podrediti naložbe in uravnotežiti njihovo tveganost. Namen oblikovanja krovnih skladov je bil med drugim tudi ta, da se vlagateljem ponudi možnost, da v času pretresov na borzah prihranke (začasno) preselijo v manj tvegane sklade in jih tam pustijo, dokler se vihar ne poleže.

Ali povprečen vlagatelj po vašem mnenju dobro pozna vlogo regulatorja (ATVP)?
Menim, da je povprečen vlagatelj dobro seznanjen z vlogo ATVP-ja. To se vidi po številu obiskov našega spletnega portala, po odmevnosti informativnih zloženk za vlagatelje, ki so bile pri zainteresirani javnosti dobro sprejete, in ne nazadnje po številnosti vlagateljev, ki se dnevno obračajo na našo agencijo.

Kateri so najpomembnejši poudarki dela ATVP-ja pri urejanju trga vzajemnih skladov, ki pripomorejo k temu, da so vzajemni skladi eni najvarnejših finančnih produktov?
Pri urejanju trga vzajemnih skladov je bistvena domišljena evolucija regulatornega okvira s posnemanjem najboljših praks po Evropi in svetu. Pri tem je pomembno tudi medsebojno zaupanje in sodelovanje vseh vpletenih, ki imajo znanje in voljo, da razvijajo ta izjemno pomembni segment finančnega trga. Sicer pa na agenciji težimo k čim večji avtomatizaciji nadzora, ki povečuje učinkovitost, odpravlja človeški faktor napak, vodi v debirokratizacijo in omogoča osredotočanje na vsebinske probleme.

Pred čim je predvsem treba varovati nepoučene vlagatelje?
Nepoučeni vlagatelji naj ne vlagajo svojih sredstev v produkte, ki jih ne poznajo, predvsem pa naj jih ne prepuščajo ponudnikom, ki nimajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Ponudniki z dovoljenjem so že po zakonu zavezani k upoštevanju visokih standardov, nadzorujejo pa jih usposobljeni organi, ATVP in Banka Slovenije.

Največja prednost vzajemnih skladov pred drugimi oblikami varčevanja so likvidnost, fleksibilnost in preglednost naložbe.

Ali je mogoče, da se vlagateljem v vzajemne sklade zgodi podobno kot vlagateljem v forexe in podobne zgodbe, ki po navadi izgubijo ves svoj vložek?
Naložbe v sklade veljajo za preudarne naložbe. Vzajemne sklade namreč upravljajo družbe za upravljanje z dovoljenjem ATVP-ja, ki so zavezane k izpolnjevanju visokih standardov, stalno pa jih nadzira tudi ATVP.

Zdi se, da nas Slovence želja po visokih donosih velikokrat zapelje v zelo vprašljive finančne produkte ali različne mrežne sisteme. Ali se pri tem razlikujemo od povprečja razvitih držav oziroma kako se temu upreti?
Vlaganja v vprašljive finančne produkte ni mogoče izmeriti, zato bi bilo neosnovano trditi, kje je Slovenija v primerjavi z drugimi državami. Temu se najlažje upremo z ozaveščanjem vlagateljev, saj jim bo s tem olajšana izbira, v katere finančne produkte naj vlagajo in kakšna so njihova tveganja pri tem. Agencija je prav v zvezi s tveganimi naložbami izdala zloženki za vlagatelje "Napotki vlagateljem za investiranje v vrednostne papirje in finančne instrumente" in "Forex - kaj je potrebno vedeti?". Poleg tega imamo na naši spletni strani objavljeno posebno rubriko, namenjeno varstvu vlagateljev, v kateri vlagatelje seznanjamo z njihovimi pravicami in jih opozarjamo na morebitne težave pri investiranju.

Kakšen donos pa je po vašem mnenju primeren ali realen glede na primere posameznih vrst naložb (delniški, obvezniški)?
Težko govorim o konkretnih številkah, dejstvo pa je, da se glede na izpostavljenost tveganjem pričakuje donos v višini nekega pribitka nad zajamčeno obrestno mero. Kakšen naj bo ta pribitek, pa je seveda odvisno od tveganja, ki ga vlagatelj sprejema.

Kaj bi označili za največjo prednost in kaj za največjo pomanjkljivost investiranja v vzajemne sklade?
Največja prednost vzajemnih skladov pred drugimi oblikami varčevanja so likvidnost, fleksibilnost in preglednost naložbe. To pomeni, da vlagatelj lahko kadar koli zahteva izplačilo sredstev in sredstva preprosto prenaša med podskladi, pri čemer se mu odloži plačilo davka na kapitalski dobiček. Vsak trenutek lahko preveri informacije o VEP-u in spremlja mesečna poročila, standardizirane podatke o tveganjih, pregleden prospekt ter izvleček prospekta, zelo informativne spletne strani DZU-jev in podobno. Za vlagatelje je dobro, da je v tej panogi velika konkurenca in zato primerno velika izbira, stroški pa so relativno nizki.

Pomanjkljivost je morda v tem, da še vedno ni dovolj ponudbe skladov s konzervativnejšimi naložbenimi politikami in da je v nekaterih segmentih primerjava med skladi težavna. Slednje bomo uredili z uveljavitvijo podzakonskega akta o klasifikaciji skladov, ki bo za vse družbe obvezna in bo omogočila mednarodno primerljivost naložbenih politik.

Kdaj lahko pričakujemo ta podzakonski akt? 
Izdan bo najpozneje v začetku maja.

Zdi se, da družbe za upravljanje pri trženju svojih skladov nimajo veliko manevrskega prostora: ali v času splošne evforije nad nekaterimi vsebinami (na primer balkanskimi delnicami oziroma skladi) svojo komunikacijo podkrepijo z dodatnimi informacijami o preteklih donosih, oziroma če tega ne naredijo, izgubijo del potencialnih strank oziroma vplačil.
Privabljanje na podlagi odličnih kratkoročnih donosov je zelo kratkovidno in kratkoročno, saj bo vlagatelj zaradi velike verjetnosti finančne izgube hitro izgubil zaupanje v DZU in bo zelo verjetno svoje prihranke preusmeril drugam. Odnos s stranko je treba graditi na dolg rok, stranko spremljati in ji s svetovanjem ponuditi vrhunsko storitev.

Kaj menite, da je najpomembnejše pri odločitvi, v katero družbo za upravljanje oziroma v kateri vzajemni sklad vložiti svoje prihranke?
V praksi se vlagatelji pogosto odločajo na podlagi preteklih donosov. Bolje pa bi bilo, da bi bila ključna kriterija - poleg uspešnosti - profesionalno izvedeno svetovanje in občutek vlagatelja, da se je družba za upravljanje zanj potrudila po najboljših močeh. Prednost je tudi, da lahko vlagatelj na enem mestu opravi več zadev, na primer plača položnice ali se zavaruje, pristop k skladu pa je samo ena od storitev, ki jih omogoča ponudnik. Na odločitev za posamezen sklad brez dvoma vpliva splošna javna podoba finančne inštitucije, ki se gradi daljše obdobje in je temelj zaupanja med ponudnikom in stranko.

Na koncu pa še drobni tisk; opozorilo vlagateljem: pretekla donosnost ne zagotavlja donosnosti naložbe v prihodnosti. Ali menite, da sploh kateri vlagatelj to opozorilo upošteva oziroma ga je sposoben razumeti?
Vlagatelji so sposobni razumeti takšno opozorilo, upoštevajo pa ga bolj poučeni in preudarnejši vlagatelji. Proti človeškemu pohlepu in naivnosti pa se je težko boriti.