06. 12. 2021

Prvi decembrski teden je minil predvsem v znamenju skrbi glede omikrona, inflacije in stanja na trgu dela. Delniški indeksi so tako po dolgem in uspešnem letu nadaljevali z odmorom in teden končali obarvani v rdeče.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (26.11.2021 - 3.12.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 3.12.2021)
Svet - MSCI World*	-1,47%	+26,18%
ZDA - S&P 500*	-1,24%	+32,34%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,24%	+19,04%
Japonska - Topix*	-1,19%	+10,01%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,14%	+4,80%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Analitiki so s previsokimi pričakovanji čakali objavo ameriškega ministrstva za delo o novo ustvarjenih delovnih mestih v ZDA. Novembra so v ZDA namreč ustvarili neto 210 tisoč novih delovnih mest, medtem ko so analitiki pričakovali 550 tisoč delovnih mest. Kljub temu je stopnja brezposelnosti padla s 4,6 na 4,2 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali spremembo na 4,5 odstotka. Čeprav je stopnja brezposelnosti bistveno nižja kot na vrhuncu koronskega šoka lani spomladi, je še vedno višja kot pred pandemijo koronavirusa (3,5 odstotka). Skrb pred inflacijskim pritiskom na trgu dela je zbudil podatek, da je povprečna urna postavka v zadnjem letu porasla za 4,8 odstotka.

Pestro dogajanje smo lahko spremljali v Aziji. Delnice kitajskega ponudnika prevozov Didi Global so v petek izgubile 22 odstotkov vrednosti. Podjetje se je zaradi vse večjih pritiskov domačih regulatorjev glede varnosti podatkov odločilo, da delnice umakne z borze v New Yorku in jih uvrsti na borzo v Hongkongu. V malo manj kot pol leta od prve javne ponudbe delnic (IPO) je delnica izgubila 57 odstotkov vrednosti. Omenjeno politično usmerjeno dejanje je imelo slab vpliv na ostale družbe, kot sta Alibaba in Baidu, ki sta le v petek izgubili 8,3 oziroma 7,8 odstotka, merjeno v evrih.

Nevarnost visokih pričakovanj pa so občutili tudi vlagatelji ameriške družbe DocuSign, ki ponuja storitve elektronskega podpisovanja. Delnica omenjene družbe je namreč v petek izgubila 42 odstotkov vrednosti. Kljub temu da je družba objavila dobre poslovne rezultate tretjega četrtletja, ki so presegli napovedi analitikov, je znižana napoved prihodnje prodaje povzročila pravo razprodajo na borzi.

Strah pred dodatnimi zaprtji držav zaradi širjenja omikrona je v preteklem tednu za približno 2,8 odstotka znižal ceno nafte WTI. Združenje proizvajalk in izvoznic nafte OPEC+ je sporočilo nadaljnje manjše zvišanje dnevnih kvot načrpane nafte; novembra in decembra je šlo za mesečni dvig za 400 tisoč sodov na dan, kar se bo nadaljevalo tudi januarja.

Čistega vina glede inflacije si je končno nalil tudi guverner Fed-a Jerome Powell ter jasno priznal, da besedne zveze, s katero sporoča, da je inflacija le prehodna, ne bo več uporabljal. S tem je med vrsticami nakazal, da je inflacija vse višja, gospodarska rast vse močnejša, trg dela pa v vse boljšem stanju. Časovnica zaostrovanja denarne politike bo zelo verjetno predstavljena na naslednjem zasedanju, ki bo 14. decembra. Zelo verjetno, vsaj po mnenju večine analitikov, lahko prve dvige obrestne mere pričakujemo že prihodnje leto. Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) je pričel opozarjati ameriško centralno banko in preostale centralne banke, da so inflacijski pritiski vse večji in da bi bilo smiselno pospešiti zmanjševanje odkupov vrednostnih papirjev ter pripraviti teren za dvig obrestnih mer.