11. 04. 2022

Pomladno obarvan začetek tedna je zasenčila izjava FED-a o napovedanem bolj agresivnem izvajanju politike obrestnih mer z namenom obvladovanja visoke inflacije. Predhodna pasivnost pri dviganju obrestnih mer orje ledino za strmejše dvige obrestnih in zbuja strah pred umiritvijo gospodarske rasti. Na Daljnem vzhodu pa je zobe pokazal Covid-19. Po skoraj dveh letih uspešnega obvladovanja izbruhov smo priča večjim lokalnim zaprtjem, ki predstavljajo nevarnost za kitajsko gospodarsko rast.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (1.4.2022 - 8.4.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 8.4.2022)
Svet - MSCI World*	+0,11%	-1,84%
ZDA - S&P 500*	+0,29%	-0,99%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,71%	-4,70%
Japonska - Topix*	-2,38%	-7,19%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,00%	-3,67%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V preteklem tednu je bila med glavnimi protagonisti na odru globalnih kapitalskih trgov Lael Brainard, članica Odbora guvernerjev FED-a. Ob rekordno visokih stopnjah inflacije je izpostavila zavezanost centralne banke k nižanju stopnje inflacije prek uporabe bolj agresivnega pristopa pri višanju obrestnih mer. Njena izjava je bila še toliko bolj odmevna, saj Brainardova velja za pripadnico liberalnega tabora znotraj FED-a, ki je bolj naklonjen nižjim obrestnim meram in manj restriktivni politiki. Najbolj burno so reagirale tehnološke delnice, ki so najbolj občutljive na višanje obrestnih mer, saj je, merjeno v evrih, indeks Nasdaq teden zaključil skoraj 2,5 % nižje. Prišlo je tudi do umikanja vlagateljev v bolj defenzivne sektorje, kot sta farmacija in osnovne potrošne dobrine, ki sta se v preteklem tednu odrezala nadpovprečno. Za evropske vlagatelje v S&P500 indeks je dodaten vir donosa predstavljala tudi apreciacija dolarja, ki je v preteklem tednu pridobil kar 1,45 % napram evru, kar je pripomoglo k zeleno obarvanem zaključku tedna za ameriški indeks, merjen v evrih.

Pričakovanja o bolj naglem zaostrovanju politike obrestnih mer so se prenesla tudi na obvezniške trge. Donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico je bila še v začetku tedna nižja od donosnosti 2-letne državne obveznice, kar je zgodovinsko gledano eden izmed indikatorjev bližajoče se gospodarske »zime«. Na krilih izjave Brainardove se je razmerje obrnilo in donosnost 10-letne obveznice je teden zaključila skoraj 19 bazičnih točk višje od donosnosti na 2-letno obveznico.

Na drugi strani Atlantika so začetek tedna zaznamovale krute podrobnosti o poboju ukrajinskih civilistov v mestu Buča. V luči teh dogodkov je EU napovedala nov val sankcij, ki vključuje tudi prepoved uvoza ruskega premoga, ki bo stopila v veljavo z avgustom. Po objavi so si evropski delniški trgi v petek opomogli, saj nove sankcije niso posegle v uvoz nafte in plina iz Rusije, kar bi ob visoki energetski odvisnosti od ruskih dobav predstavljalo velik izziv za evropsko gospodarstvo.

Medtem ko se na evropskih tleh zdi, da se razmere, povezane s pandemijo, umirjajo, se Kitajska upogiba pod težo naraščajočega števila okuženih s Covid-19. Državne oblasti so že uvedle »lockdowne«, kar bi lahko povzročilo dodatne motnje v oskrbovalnih verigah in prililo dodatnega olja na inflacijski ogenj. Tudi na Japonskem se oblasti soočajo z naraščajočim številom okuženih. Dodatno težavo za japonsko gospodarstvo predstavlja tudi depreciacija jena, ki ob povišani ceni surovin povzroča preglavice japonskim proizvajalcem. Valuta samurajev je v zadnjem mesecu izgubila kar 7,21 % vrednosti napram ameriškemu dolarju.