26. 06. 2023

Napovedi guvernerja ameriške centralne banke, da bo prišlo do novih dvigov obrestnih mer, so pretekli teden sprožili hladen tuš na finančnih trgih. Vlagatelji se bojijo, da bi dodatno dvigovanje obrestnih mer lahko povzročilo recesijo.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (16.6.2023 – 23.6.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 23.6.2023)
Svet - MSCI World	-1,57%	+11,08%
ZDA - S&P 500	-0,94%	+12,36%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,88%	+9,30%
Japonska - Topix	-2,50%	+8,65%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-3,15%	+3,40%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Pretekli teden je prinesel razočaranje na delniške trge, ki so obrnili trend večtedenske rasti tečajev. Na razpoloženje vlagateljev so večji del tedna vplivali namigi o ohlajanju gospodarske rasti in napovedi centralnih bank glede nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer. Anketa nabavnih menedžerjev, ki jo je opravilo podjetje S&P Global, je pokazala, da upočasnitev rasti gospodarstev v evroobmočju, na Japonskem in v Avstraliji presega že tako slaba pričakovanja analitikov. Tudi rast v do sedaj močnem storitvenem sektorju je bila počasnejša kot v prejšnjih mesecih, medtem ko proizvodna dejavnost ostaja šibka. Strahove vlagateljev so okrepile tudi norveška, švicarska in predvsem angleška centralna banka, ki so v preteklem tednu dvignile svoje referenčne obrestne mere in napovedale dodatne dvige v prihodnosti. V zagovoru pred ameriškim kongresom je predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell napovedal, da do konca leta pričakuje še en ali dva dviga obrestne mere. Po premoru, ko Fed na prejšnjem zasedanju ni dvignil obrestne mere, tudi tržni udeleženci pričakujejo še dva dviga za 25 bazičnih točk do konca leta.

Poslovna aktivnost se je umirila tudi v Združenih državah Amerike, vendar v manjši meri kot drugod po svetu. Storitvena podjetja v ZDA so junija še vedno beležila rast poslovanja, ki pa je bila manjša kot predhodni mesec. Proizvodna dejavnost pa se je, zaradi nizkih naročil, znova skrčila. Sestavljeni ameriški indeks nabavnih menedžerjev – merilo dejavnosti v proizvodnem in storitvenem sektorju – je z majske vrednosti 54,3 junija zdrsnil na 53. Ameriške borze so teden končale v rdečem, s čimer so prekinile večtedenski niz rasti tečajev. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je pretekli teden izgubil 1 % vrednosti, osrednji ameriški indeks S&P 500, preračunano v EUR, pa 0,9 %. Vlagatelji so spremljali predvsem gospodarske podatke, ki kažejo na ohlajanje svetovne gospodarske rasti, in retoriko centralnih bank, ki daje poudarek na boju z inflacijo in s tem še dodatno poslabšuje razmere v gospodarstvu.

Tudi tečaji evropskih delnic so teden zaključili nižje po zaskrbljujočih znakih, da inflacija ostaja trn v peti centralnih bank in bi z dodatnimi dvigi obrestnih mer lahko povzročile recesijo v Evropi. Indeks evropskih delnic STOXX Europe 600 je upadel za 2,9 %, nemški DAX je izgubil 3,2 % vrednosti, francoski CAC 40 pa dobre 3 %. Za slabše razpoloženje vlagateljev so poskrbeli tudi ekonomski kazalci, saj se je kompozitni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v mesecu juniju znižal za 2,5 točke na 50,3, kar je bilo sicer manj od pričakovanj analitikov.

Večjim padcem tečajev delnic so bila izpostavljena podjetja iz panog, ki so bolj ciklično naravnane kot so rudarstvo, gradbeništvo in trajne potrošne dobrine. Podjetja iz teh panog opozarjajo na nizko povpraševanje s Kitajske in prepočasno okrevanje tamkajšnjega gospodarstva. Za dobro novico preteklega tedna pa je poskrbel proizvajalec letal Airbus, ki je dobil pogodbo za dostavo 500 letal indijskemu letalskemu prevozniku Indigo, kar je največji posel v zgodovini letalstva. Odprava ukrepov po pandemiji Covid-19 je povzročila razcvet turizma in dvig povpraševanja po letalskem prevozu. Rastoče povpraševanje pa je naletelo na omejeno sposobnost proizvajalcev letal, da hitro povečajo proizvodnjo. Tako Airbus kot konkurenčni Boeing se soočata z omejitvami pri dobavi sestavnih delov, motorjev, čipov in iskanju delavcev, kar jima povzroča dolge zaostanke pri naročilih.

Negativno so pretekli teden zaključile tudi azijske borze. Japonske delnice so v povprečju upadle za 2,5 %, potem ko so dosegle 33-letni vrh. Pomanjkanje konkretnejših spodbujevalnih ukrepov po šibkem okrevanju ob koncu pandemije je poglobilo pomisleke glede gospodarskih obetov na Kitajskem, zaradi česar je upadlo tudi zaupanje vlagateljev v tamkajšnje delnice, pri čemer je kitajski indeks delnic MSCI China upadel za 6,4 %.