07. 07. 2014
Ameriški indeks Dow Jones Industrial Average (DJIA), najstarejši pokazatelj delniškega trga, je v preteklem tednu prvič presegel vrednost 17.000 ter se povzpel na najvišjo raven v 118-letni zgodovini. Tudi drugi svetovni delniški indeksi so pretekli teden predvsem na račun solidnih objav gospodarskih podatkov, odločitev centralnih bank in optimizma vlagateljev dosegli pozitivne donosnosti.
Regija | V zadnjem tednu (27.6.2014-4.7.2014) | Letos (31.12.2013- 4.7.2014)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World | +1,62% | +7,66% |
ZDA - S&P 500 | +1,53% | +8,89% |
Evropa - DJ STOXX 600 | +1,91% | +6,17% |
Japonska - Topix | +2,25% | +3,18% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets | +1,81% | +7,38% |
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
K rekordnim tečajem ameriških delnic so pretekli teden v največji meri prispevale dobre objave gospodarskih podatkov, ki potrjujejo, da je okrevanje ameriškega gospodarstva močno. Presenetljivo dobra je bila zlasti objava gospodarskih podatkov s trga dela. Ameriški delodajalci so v juniju število delovnih mest povečali za 288.000, stopnja brezposelnosti se je spustila na 6,1 %, kar je najnižje v zadnjih šestih letih. Junijsko povečanje števila delovnih mest je preseglo pričakovanja in je hkrati peto zaporedno mesečno povečanje delovnih mest za več kot 200.000. Spodbudni sta bili tudi objava števila prodanih ameriških domov, ki se je v mesecu maju povečala precej nad pričakovanji, in junijska prodaja avtomobilov, ki je porasla na najvišjo raven v zadnjih osmih letih. V prvi polovici letošnjega leta so tako ameriški proizvajalci avtomobilov prodali 8,2 milijona vozil, kar je 4,3 % več v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Zahtevana donosnost do dospetja ameriških državnih obveznic je pretekli teden sicer porasla, saj so dobre gospodarske objave spodbudile optimizem, vlagatelje odmaknile od varnejših naložb in povečale pritisk na višanje ničelne obrestne mere, določene s stani ameriške centralne banke (Fed).
S podporo gospodarstvu vztraja Evropska centralna banka (ECB), ki je pretekli teden vlagateljem ponovno zagotovila oporo gospodarstvu z namenom preprečitve deflacije. Obrestna mera je pričakovano ostala nespremenjena in po zagotovilu predsednika Maria Draghija naj bi taka ostala še daljše časovno obdobje. Draghi je povzel tudi podrobnosti o novem paketu monetarnih spodbud (TLTRO), v okviru katerega si lahko banke v 6 četrtletnih intervalih sposodijo od 400 milijard EUR (letos) do skupno največ 1000 milijard EUR (do leta 2016).
Da stimulativni ukrepi dosežejo želeni učinek, sta pretekli teden potrdili tudi dve ločeni objavi o kitajski industrijski proizvodnji (državni PMI in HSBC/Markit PMI), ki je v juniju, sodeč po obeh kazalcih, porasla s hitrejšo stopnjo. Omenjena objava je omilila skrbi o upočasnitvi kitajske gospodarske rasti. Tudi na Japonskem in v ZDA je v preteklem tednu objavljen anketni indeks o industrijski proizvodnji (PMI) za mesec junij pokazal na rast industrijske proizvodnje. Objave anketnih indeksov za tri največja svetovna gospodarstva (ZDA, Japonska in Kitajska) so tako v preteklem tednu potrdile, da ima krepko gospodarsko okrevanje vse bolj svetovne razsežnosti.
Manj optimističen je bil tokrat borzni teden v Sloveniji. V četrtek je vlada sklenila, da bodo do oblikovanja nove vlade upočasnjeni privatizacijski postopki, kar je v petek na ljubljanski borzi povišalo negotovost glede nadaljnjih prodaj in znižalo tečaje delnic (SBITOP: -1,80 %).
Med delnicami posameznih družb lahko v preteklem tednu omenimo avstrijsko Erste Bank, tečaj katere je po objavi ocenjene letne izgube v višini 1,6 mrd EUR v 2014 zaradi odpisov na Madžarskem in v Romuniji upadel za 16 %. Dokapitalizacija banke za dosego kapitalskih zahtev ne bo potrebna, banka pa po očiščenju bilance že naslednje leto pričakuje dobiček.
Gospodarske objave največjih svetovnih gospodarstev s preteklega tedna precej enotno nakazujejo na zelo dobro globalno okrevanje. Ob močni podpori ECB, naravnanosti k izvedbi reform in zaključku razdolževanja pa se iz spon gospodarske stagnacije izvija tudi že Evropa.
Kategorije
Avtor članka
Saša Dragonja
CFA, direktorica sektorja za trženje in prodajo