11. 08. 2014

Negotovost glede rusko-ukrajinske politične krize še vedno kroji borzno dogajanje. Dodaten pesimizem je na trge vnesla Italija, ki se je po drugem zaporednem upadu bruto domačega proizvoda ponovno znašla v recesiji. Za pozitivno vzdušje na borznih trgih z dobrimi gospodarskimi podatki skrbi predvsem največje gospodarstvo na svetu, ZDA.

Regija	V zadnjem tednu (1.8.2014-8.8.2014)	Letos (31.12.2013- 8.8.2014)*
Svet - MSCI World	-0,78%	+4,61%
ZDA - S&P 500	+0,45%	+7,41%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,22%	-1,02%
Japonska - Topix	-3,48%	+0,08%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,27%	+7,17%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR;

vir: Bloomberg.

Negotovost glede rusko-ukrajinske politične krize in posledično zaostrovanje napetosti med EU in ZDA proti Rusiji je tudi v preteklem tednu krojilo borzno dogajanje. Rusija je namreč sredi tedna sprejela povračilne ukrepe na nedavne evropske in ameriške sankcije uperjene proti Rusiji ter prepovedala uvoz hrane iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške. Politična nestabilnost negativno vpliva na vrednost ruskega rublja, zaradi česar je ruska centralna banka v letošnjem letu v boju proti njegovi depreciaciji in s tem višjim uvoznim cenam dvignila ključno obrestno mero s 5,5 % na 8,0 %. Ob še živečem spominu na inflacijo, ki je v začetku devetdesetih let znašala več kot 2.500 % na letni ravni, so iz centralne banke opozorili tudi na možnost dodatnega višanja, kar bo skoraj zagotovo negativno vplivalo na rusko gospodarsko rast.

Politična nestabilnost v Ukrajini negativno vpliva tudi na evropsko gospodarstvo, na kar je pretekli teden na zasedanju Evropske centralne banke (ECB) potrdil tudi njen predsednik Mario Draghi. Kljub vsemu je vpliv rusko-ukrajinskega spora na evropsko gospodarstvo zaenkrat še omejen. ECB je tako zaenkrat kljub stopnjevanju napetosti v Ukrajini in umirjanju okrevanja držav evroobmočja ohranila denarno politiko nespremenjeno, saj bo njen ključen ukrep, t.j.  usmerjena posojila poslovnim bankam za nadaljnje posojanje gospodarstvu (TLTRO), šele vpeljan v evropski bančni sistem. V evroobmočju lahko po Draghijevih besedah ob krhkem okrevanju in nizki stopnji inflacije za razliko od ZDA še dolgo pričakujemo ohlapno denarno politiko in s tem nizke obrestne mere, morda pa tudi nakupe vrednostnih papirjev, kritih z drugim premoženjem.

Da je okrevanje evroobmočja krhko, je pretekli teden opozorila tudi Italija, ki je ponovno zašla v recesijo, saj se je njeno gospodarstvo ob pomanjkanju strukturnih reform v drugem četrtletju skrčilo drugič zapored. Kljub vsemu se okrevanje v Evropi nadaljuje, na kar nakazuje tudi anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti, pri čemer se stopnja okrevanja po posameznih državah precej razlikuje. Kot je opozoril tudi Draghi, hitreje okrevajo predvsem tiste države, ki so v preteklih letih izvedle strukturno varčevalne ukrepe, denimo Španija, Portugalska in Irska.

Gospodarski podatki so v ZDA še naprej dobri. V preteklem tednu se je število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti znižalo pod 300.000. Pod to mejo je upadlo tudi 4-tedensko povprečje, ki še bolj nazorno kaže na nadaljevanje okrevanja trga dela v ZDA, in hkrati doseglo najnižji nivo po februarju 2006. Dobre gospodarske razmere potrjuje tudi poslovanje ameriških družb. Ameriška centralna banka je tako pretekli teden ob boljšem poslovanju drugi največji ameriški banki, Bank of America, prvič po finančni krizi dovolila zvišanje dividend.

Podobno kot ECB je tudi japonska centralna banka pretekli teden sporočila, da bo zaradi težav v gospodarstvu ohranila močno ekspanzivno denarno politiko. Maloprodaja in s tem proizvodnja namreč po zvišanju davka na dodano vrednost v začetku aprila letos upadata, kar je delno posledica hitenja z nakupi pred uvedbo davka, zaradi česar naj bi se japonsko gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo 6,9 % (prevedeno na letno raven).

Kljub nedavnim ruskim sankcijam proti Zahodu bi nadaljnje zaostrovanje precej bolj prizadelo rusko gospodarstvo kot evropske trgovinske partnerice. V interesu vseh, posebno Rusije, je, da se negotovost v Ukrajini umiri, kar bi ustvarilo tudi potrebne pogoje za večji optimizem na finančnih trgih.