08. 12. 2014

Tečaji ključnih delniških trgov so v preteklem tednu opazno porasli. Za dobro voljo vlagateljev sta poskrbela predvsem trg dela v ZDA ter povečan obseg naročil nemških podjetij. Razpoloženja vlagateljev ni pokvarila niti Evropska centralna banka (ECB), od katere so vlagatelji sicer pričakovali napoved še bolj ohlapne denarne politike.

Regija	V zadnjem tednu (28.11.2014-5.12.2014)*	Letos (31.12.2013 - 5.12.2014)*
Svet - MSCI World*	+1,10%	+17,40%
ZDA - S&P 500*	+1,54%	+25,95%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,07%	+6,92%
Japonska - Topix*	+1,28%	+7,75%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,76%	+10,27%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Relativno miren teden na kapitalskih trgih je v petek v pozitivno smer izboljšal odličen podatek o številu novih delovnih mest v ZDA. Ameriški delodajalci so namreč v novembru oblikovali kar 321.000 novih delovnih mest, medtem ko so vlagatelji pričakovali za približno tretjino bolj skromen podatek. Ne samo, da je omenjeni porast najvišji po januarju 2012, leto 2014 bo z vidika rasti števila delovnih mest tudi najboljše po davnem letu 1999. Upoštevaje tudi porast povprečnega urnega dohodka ameriškega delavca v novembru, ki bo pozitivno vplival predvsem na potrošnjo, so vlagatelji očitno ocenili, da je ameriška ekonomija zadihala s polnimi pljuči in bo sposobna premagati izzive relativno šibke globalne gospodarske aktivnosti ter višje obrestne mere, po katerih bo ob tovrstni dinamiki okrevanja ekonomije posegla Ameriška centralna banka (FED). Na pričakovanja o (hitrejšem) dvigu obrestnih mer je v preteklem tednu nakazal valutni tečaj USD/EUR. Vrednost ameriškega zelenca nasproti EUR je namreč v preteklem tednu porasla za skoraj 1,4 %, pri čemer gre več kot polovico te rasti pripisati petkovemu navdušenju nad odličnimi podatki o okrevanju ameriškega trga dela. Da se čas nizkih obrestnih mer počasi zaključuje, potrjuje tudi podatek o obsegu izdaj podjetniških obveznic v letu 2014. Le-ta je v letu 2014 presegel 1.500 milijard USD, s čimer je podrl dosedanji rekord iz leta 2013, kaže pa na to, da želijo podjetja kar v največji meri izkoristiti trenutne poceni vire financiranja.

Nad morebitnim hitrejšim dvigom obrestnih mer v ZDA pa niso bili najbolj navdušeni delniški »poraženci« preteklega tedna, trgi v razvoju, s skoraj 0,8 % padcem tečajev na omenjenih trgih. Ob rasti obrestnih mer bo namreč upadel apetit vlagateljev po iskanju višje donosnih naložb v porajajočih se ekonomijah, manjše povpraševanje pa, enostavno povedano, pomeni nižje cene vseh vrst finančnih instrumentov.

ECB v preteklem tednu ni kaj prida pomagala k pozitivni donosnosti delniških trgov. Na četrtkovem zasedanju namreč ECB ni posegla po dodatnih spodbujevalnih ukrepih denarne politike, predvsem nakupih državnih obveznic s strani ECB, čeprav so vlagatelji to v precejšnji meri pričakovali. Vrednost EUR nasproti USD je namreč po zasedanju porasla, tečaji evropskih delnic pa so prav tako kratkoročno upadli. Za boljše razpoloženje na evropskem borznem parketu pa so na srečo poskrbela nemška podjetja. Obseg naročil nemških podjetij je namreč v oktobru na mesečni ravni porasel za 2,5 %, medtem ko so analitiki pričakovali bistveno bolj skromen 0,5 %-ni  skok. Omenjeni podatek analitiki vidijo kot enega izmed indikatorjev ponovnega zagona letos precej šibko sopihajoče nemške lokomotive.

V podjetniškem svetu je za enega izmed rekordov v preteklem tednu poskrbela ameriška banka Wells Fargo & Co, saj je z 285,5 milijardami USD postala največja ameriška banka po tržni kapitalizaciji v zgodovini. Ali gre za naključje ali ne, prepuščam bralcu, a največji delničar Wells Fargo & Co je z 9 % verjetno večini investitorske javnosti znani vlagatelj Warren Buffett.

Pretekli teden je lepo pokazal, da je za izboljšanje borznega vzdušja včasih potrebno zelo malo – le kakšno presenečenje.