24. 07. 2020

Zlato je ponovno v bikovskem trendu. V letošnjem letu je cena za unčo zlata porasla že več kot 22 odstotkov na 1.854 dolarjev na unčo. Nazadnje se je cena zlata gibala pri teh nivojih leta 2011, ko je cena zlata presegla 1.900 dolarjev. Dejavnika, ki sta spodbudila zadnjo rast cene zlata, sta ohlapna denarna in fiskalna politika kot posledica visoke negotovosti zaradi posledic epidemije koronavirusa. Pa je nakup zlata po zadnji rasti še vedno smiseln za vlagatelje?

Kaj pravi zgodovina?

V letih po veliki depresiji leta 1929 je zlato prvič v prejšnjem stoletju prišlo v soj žarometov (slika 1). V tistem času je lahko v ZDA vsakdo zahteval zamenjavo bankovcev za zlato, pri čemer so bili dolarji zgolj 40 % kriti z zlatom. Zaradi navala Američanov na zlato so se zaloge zlata ameriške zakladnice močno znižale. Posledično je takratni predsednik Roosevelt sprejel dekret, da morajo Američani državi izročiti zlate palice, kovance in certifikate, kar naj bi povečalo varnost dolarja. Kmalu po odkupu zlata po ceni 20,67 dolarja za unčo so ceno dvignili na 35 dolarjev, s čimer so prek devalvacije dolarja želeli spodbuditi inflacijo. Po letu 1940 je sledilo 30 letno klavrno obdobje, ko je cena zlata upadla za približno 50 %.

Leta 1971 je prišlo z ukinitvijo zlatega standarda, ko je bil dolar vezan na ceno zlata, do spremembe monetarnega sistema. Rast ameriške zadolženosti je privedla do takih razmer, da ameriška vlada ni zmogla več zagotavljati pokritosti valut z zlatom. Prekinitev vezave dolarja in posredno tudi drugih valut na zlato je omogočila centralnim bankam novo možnost ustvarjanja novega denarja in dolgov. To je vodilo v visoko inflacijo, kar je ob nizkih realnih obrestnih merah povzročilo visoko rast cene zlata, ki je v tem desetletju porasla za 626 %. Z bolj restriktivno denarno politiko, ko se je Fed spopadel z inflacijsko grožnjo, je po začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ponovno sledilo klavrno obdobje, tokrat 20-letno.

Tega tisočletja nismo začeli zgolj s pokom tehnološkega balona. Reakcija Fed-a, ki je na borzni zlom in teroristične napade odreagiral z močnim nižanjem obrestnih mer, je v bojazni pred inflacijo prekinila 20 letno upadanje cene zlata, ko je le-ta upadla za približno 70 %. Pri nadaljevanju bikovskega trenda je pripomogla finančna kriza leta 2008, ko so vlagatelji zaradi skorajšnjega sesutja finančnega sistema v zlatu videli varno pribežališče. Sledil je še skorajšnji razpad evroobmočja, ki je vnovič vnesel negotovost, s tem pa tudi upad nominalnih in predvsem realnih obrestnih mer. To je zaznamovalo vrh cene zlata pri skoraj 2.000 dolarjih na unčo. Z umiritvijo negotovosti in vračanjem k polni zaposlenosti je Fed pričel s postopnimi dvigi obrestnih mer, kar je zaznamovalo slabše obdobje za zlato.

Zaradi negativnih obrestnih mer vlagatelji bežijo v zlato

Zadnjo rast cene zlata lahko pripišemo med drugim povečani negotovosti glede letošnjih predsedniških volitev v ZDA, nerazrešenim trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, mejnim spopadom med Indijo in Kitajsko ter trenju na Korejskem polotoku. Ključen dejavnik pri rasti cene pa so izjemne, praktično »vojne«, fiskalne in monetarne spodbude v boju proti gospodarskim posledicam zaradi koronavirusa vseh gospodarsko najpomembnejših držav po svetu. Ob ničelnih obrestnih merah so realne donosnosti ameriških državnih obveznice močno negativne, kar je v preteklosti poganjalo celo zlata (slika 2).

Pogled za naprej

Centralni bankirji po svetu igrajo pomembno vlogo, s katero poskušajo preprečiti, da bi se recesija zaradi koronavirusa poglobila v depresijo. Bilanca stanja ameriške centralne banke je od konca februarja letos zrasla za skoraj 50 % na rekordnih 6.000 milijard dolarjev. Podobno velja tudi v Evropi, Kitajski, na Japonskem in drugod po svetu. Hkrati Fed in druge najpomembnejše centralne banke napovedujejo še dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, kar nakazuje na to, da ima zlato potencial za nadaljnjo rast. V času ničelnih oz. negativnih nominalnih obrestnih je namreč oportunitetni strošek držanja zlata, ki ne prinaša niti dividend niti obresti, nizek. Čeprav danes večino akterjev ekonomske politike bolj skrbi deflacija, pa je v času nizkih obrestnih mer zlato tudi poceni zaščita pred inflacijo. Države in centralne banke so namreč napovedale pripravljenost dodatno pomagati, če bi se to izkazalo kot potrebno. Ob vse večji zadolženosti držav in vseh spodbudah se pri vlagateljih porajajo vprašanja, če lahko več kot desetletje ohlapne denarne in fiskalne politike, podobno kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, povzroči skok inflacije.

Zaključek

Varne naložbe so tiste, za katere danes točno vemo, kakšen znesek bomo dobili ob koncu varčevanja. Vlagatelji posledično pri omembi zlata velikokrat zmotno pomislijo na varno naložbo, saj cena le-tega, kot smo prikazali, zelo močno niha. Zgodovinsko gledano zlato tudi ni bila pretirano dobra naložba, saj velja predvsem za hranilca vrednosti, pa še to skozi zelo dolga obdobja. Realna donosnost je bila namreč komajda kaj višja od donosnosti depozitov in precej nižja od donosnosti delnic (slika 3), in to celo upoštevaje za zlato zelo ugodno začetno točko primerjave.

Racionalni vlagatelji bodo ob dveh naložbah s podobno donosnostjo izbrali manj tvegano. Med zlatom in depoziti bi bila torej racionalna izbira depozit. Tudi sicer je uporaba zlata v industrijske namene bolj omejena, prav tako ne prinaša denarnih tokov, kot so denimo dividende in kuponi. Posledično je notranjo ceno zlata težko določiti, zato je težko napovedati, ali je zlato precenjeno ali podcenjeno. Strategija, da zlato (ali katerikoli drugo naložbo) kupujemo le na podlagi prepričanja, da ga bo v prihodnosti možno prodati po višji ceni, se pri investiranju na dolgi rok ne izide dobro.

Kljub omenjenemu se je zlato v preteklosti izkazalo kot dobra naložba v času (čedalje bolj) negativnih realnih obrestnih mer in povečane stopnje negotovosti. V preteklosti so države problem visoke zadolženosti reševale tudi prek začasno višje stopnje inflacije. Vse omenjeno pa ob ekstremnih spodbudah govori v prid temu, da bi inflacija lahko v drugi polovici desetletja presenetila navzgor. To pa bi bilo verjetno pozitivno tudi za ceno zlata, četudi manj kot za denimo delnice ali nepremičnine. Hkrati se cena zlata giba drugače od drugih naložb, zaradi česar znižuje tveganost celotnega portfelja. Ob vsem povedanem je torej danes za vlagatelje smiselno, da imajo kak odstotek premoženja naloženega tudi v zlato.