06. 06. 2016

Stroški, povezani z lanskim škandalom, še vedno bremenijo koncern Volkswagen. Podatki o rasti evrskega in slovenskega gospodarstva so spodbudni, nepričakovano slabi pa so bili podatkih s trga dela v ZDA.

V EUR	V zadnjem tednu (27.5.2016 - 3.6.2016)	Letos (31.12.2015 - 3.6.2016)*
Svet - MSCI World*	-1,52 %	-3,15 %
ZDA - S&P 500*	-1,67 %	-1,47 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,39 %	-6,70 %
Japonska - Topix*	+0,32 %	-5,92 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,71 %	-1,40 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Med večjimi podjetji v Evropi je poslovne rezultate objavila v lanskem letu zelo opevana skupina Volkswagen (blagovne znamke: VW, Audi, Seat, Škoda, Bentley, Bugatti, Porsche, Lamborghini, Scania, Man in Ducati), ki je v prvem četrtletju letošnjega leta prodala za 51 milijard EUR vozil, kar je 3,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Še večji, 4,6 % padec prodaje pa je doletel blagovno znamko VW. Upad prodaje je skupaj z višjimi marketinškimi stroški, povezanimi z lanskim škandalom, povzročil, da je dobiček od prodaje vozil VW v omenjenem obdobju upadel za visokih 86 % na 73 milijonov EUR (v lanskem prvem četrtletju 514 milijonov EUR). Tečaj delnice VW je po objavi v torek upadel za 1,84 %, tako da je trenutna cena od najnižje lanske vrednosti po izbruhu škandala višja za 37 %, a ji do nivojev pred izbruhom škandala manjka še dobrih 17 %.

Rast slovenskega gospodarstva je spodbudna. Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o gospodarski rasti, ustvarjeni v prvem četrtletju letošnjega leta. Bruto domači proizvod se je na letni ravni povišal za 2,5 % in je med najhitreje rastočimi v evroobmočju. Podobno kot že nekaj preteklih četrtletij je bil izvoz tudi v prvem četrtletju 2016 med najpomembnejšimi dejavniki, ki so pozitivno vplivali na rast BDP. Rast izvoza v omenjenem obdobju je znašala 5,3 %, pri čemer izvoz storitev beleži najvišjo stopnjo rasti, medtem ko se je uvoz povečal za 3,2 %. Podobno kot gospodarstvo je tudi slovenski trg kapitala (merjeno z indeksom SBITOP) v letošnjem letu s 3,55 % donosnostjo (vključujoč dividende) med boljšimi v evroobmočju.

Stopnja brezposelnosti v evroobmočju ostaja na najnižji točki v zadnjih štirih letih. Glede na zadnje objavljene podatke Eurostata je v mesecu aprilu znašala 10,2 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov, a je še vedno precej nad nivoji pred recesijo. Izpostaviti velja, da še vedno prihaja do velikih razlik med državami članicami. V Nemčiji je tako na primer stopnja brezposelnosti aprila ostala na enaki ravni kot mesec prej, pri 4,2 %. Po drugi strani pa je v Španiji stopnja brezposelnosti 20,1 %, pri čemer je bila ta še pred dobrima dvema letoma nad 26 %. Pozitiven trend je posledica v precejšnji meri izvedenih varčevalno-strukturnih reform, kar se kaže tudi v gospodarskem okrevanju. S 3,4 % letno rastjo gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta je ta med najhitrejšimi v EU in tudi že na predrecesijski ravni. Pozitiven trend je zaznati tudi v Sloveniji; v treh letih je stopnja brezposelnosti upadla s skoraj 11 % na aprilskih 7,8 %.

Presenetljiva je bila petkova objava podatka o novo ustvarjenih delovnih mestih v mesecu maju v ZDA. Ustvarjenih je bilo zgolj 38 tisoč novih delovnih mest, kar je znatno manj od pričakovanih 160 tisoč. Poleg tega pa sta bila podatka za pretekla dva meseca revidirana navzdol za dodatnih 59 tisoč. Objava je toliko bolj pomembna zaradi zasedanja ameriške centralne banke (Fed), ki se prične to sredo. Če je še do objave tega podatka obstajala kar precejšnja možnost, da bi Fed lahko osrednjo obrestno mero dvignil že na junijskem zasedanju, pa se je po objavi verjetnost za dvig znižala proti ničelni.

Evropska centralna banka je v četrtek pričakovano ohranila obrestne mere nespremenjene. Zanimivo je, da so tokrat pričakovanja glede rasti cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu zvišali za 0,1 odstotne točke (na 0,2 %), kar je posledica rasti cene nafte. Evroobmočje pa naj bi letos zraslo za 1,6 %, kar je 0,2 odstotne točke več, kot so pričakovali še marca.