Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
05. 04. 2013
Sloveniji se je v letošnjem letu že dvakrat uspelo prebiti na naslovnice mednarodnih časopisov: bolj kot osvojeni kristalni globusi na belih strminah je pozornost pritegnil strah, ali bo Slovenija naslednja, ki bo (v kratkem) zaprosila za pomoč [1]. Kaj to pomeni za slovenske delnice? V prispevku bomo poskušali pojasniti, kako trenutno politično-gospodarsko dogajanje v Sloveniji vpliva na cene slovenskih delnic ter kakšni so obeti in vzvodi za prihodnjo donosnost slovenskih delnic.
Živimo v negotovih časih, trenutno situacijo v Sloveniji lahko opišemo v treh točkah:
Kako perspektivne so delnice v trenutnih razmerah?
Politična nestabilnost, skromna izvedba zastavljenih reform in neugodna gospodarska situacija so v veliki meri že vključene v cene slovenskih delnic, ki imajo v danih razmerah dokaj ugodna vrednotenja (tabela 1).
Tabela 1: Vrednotenje slovenskih delnic*
Vir: napovedi in poročila družb, Bloomberg.
*Pričakovan P/E kazalnik kaže razmerje med trenutno ceno za delnico in pričakovanim dobičkom za leto 2013. Pri dividendni donosnosti so upoštevani zadnji znani podatki o izplačilu dividend.
Kljub recesiji posamezne slovenske delniške družbe poslujejo presenetljivo dobro na račun izvozne usmerjenosti, ki omogoča stabilno poslovanje kljub upadu naročil doma. Kot primer, Slovenija skoraj tretjino izvoza blaga izvozi v gospodarsko stabilni Nemčijo in Avstrijo [6].
Posamezne manjše družbe s stabilnim poslovanjem a nestabilno lastniško strukturo so danes zanimive prevzemne tarče.
Kako bo na cene slovenskih delnic vplival nadaljnji razplet dogodkov v slovenskih političnih in gospodarskih sferah?
Pričakovanja glede prihodnjih dogodkov in vpliv na cene delnic lahko strnemo v tri scenarije:
Kaj to pomeni za delnice? Slovenske delnice ob zmernem pozitivnem presenečenju dosežejo rahlo nadpovprečne pozitivne donosnosti.
Kaj to pomeni za delnice? Tečaji slovenskih delnic se znižajo. Implementacija zahtev (podanih s strani Trojke) je lahko za kapitalske trge kmalu pozitivno presenečenje ob katerem delniški trg relativno hitro nadoknadi izgube.
Kaj to pomeni za delnice? Zelo ugoden scenarij za slovenske delnice! Ob takem razvoju dogodkov lahko na slovenskem delniškem trgu pričakujemo nadpovprečno visoke donosnosti.
Strategi v zadregi: kupiti ali ne kupiti?
Da...
Ne...
Odločitev za dolgoročno naložbo (na primer za 5 let) v slovenske delnice z delom privarčevanih sredstev (od 3 do 5 %) je glede na predstavljena dejstva danes lahko modra odločitev, ki jo lahko v enem stavku podkrepimo tudi z znamenitim citatom Warrena Buffetta: »Boj se, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.«
[1] O tem smo pisali v prispevku Strategi v zadregi z dne 29. 3. 2013 »Slovenija = Ciper? NE«.
[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/03_nacionalni_racuni/05_03019_BDP_letni/05_03019_BDP_letni.asp.
[3] Vir: UMAR, Spomladanska napoved 2013.
[4] Vir: Banka Slovenije, Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, marec 2013, str. 7, Tabela 7, Zamude vseh razvrščenih terjatev pri bankah po skupinah komitentov. 6,973 mrd EUR oz. 14,6 % vseh terjatev bank s plačilom zamuja več kot 90 dni.
[5] Vir: Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.
[6] Vir: Blagovna menjava Slovenije, SURS, oktober 2011, str. 20.
[7] Obveznica Republike Slovenije (SLOREP 4 ⅜ 01/18/21 na dan 5. 4. 2013). Vir: Bloomberg.
[8] Ocena je podana na podlagi cene zavarovanj obveznice SLOREP 4 ⅜ 01/18/21 v primeru, da 50 % dolga ne bo pravočasno in v celoti poplačanega.
[9] Korelacijski koeficient med indeksom SBITOP in indeksom ameriških delnic S&P500 je na osnovi dvoletne serije tedenskih podatkov le 18,79.
CFA, direktorica sektorja za trženje in prodajo
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.