16. 04. 2018
Razpoloženje na borzah v zadnjem času diktirajo politični dogodki. Ob umirjanju napetosti med Kitajsko in ZDA so pretekli teden za novo nevihto v političnem dogajanju poskrbele nove ameriške sankcije proti Rusiji. Kljub temu so svetovni kapitalski trgi teden po večini zaključili v zeleni barvi in z optimizmom zrejo v objave rezultatov prvega četrtletja.
V EUR | V zadnjem tednu (6.4.2018-13.4.2018)* | Letos (31.12.2017-13.4.2018)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* |
+1,27 % |
-2,57 % |
ZDA - S&P 500* |
+1,50 % |
-2,69 % |
Evropa - DJ STOXX 600* |
+1,24 % |
-1,63 % |
Japonska - Topix* |
+0,22 % |
-1,92 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* |
+0,20 % |
-1,16 % |
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Razpoloženje na kapitalskih trgih je začetku tedna pomiril kitajski predsednik Ši Džinping, ki je ponudil roko Donaldu Trumpu in napovedal dodatno odpiranje kitajskega trga, predvsem bančnega sektorja, bistveno znižanje uvoznih carin na uvoz avtomobilov in spoštovanje intelektualne lastnine, dovoljen pa bo tudi vstop tujih partnerjev na domači trg. Vse omenjeno kaže, da se negotovost glede morebitne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko postopoma umirja.
Za novo politično negotovost je pretekli teden poskrbela zaostritev odnosov med Rusijo in ZDA. Predsednik Donald Trump je predstavil možnost napada na Sirijo, s čimer želi kaznovati sirskega predsednika Bašarja Al Asada zaradi domnevnega napada s kemičnim orožjem v Dumi. Dan kasneje je retoriko nekoliko umiril, kasneje pa s pomočjo francoskih in britanskih sil manjši napad na Sirijo tudi izvedel. Med sankcijami, ki so jih sprejele ZDA in so usmerjene proti ruskim oligarhom, je med drugim tudi prepoved poslovanja ameriških podjetij z ruskim proizvajalcem aluminija United Rusal. Delnica družbe Rusal je na hongkonški borzi izgubila več kot 50 odstotkov vrednosti, v zahodni Evropi pa se z njo zaradi sankcij ne trguje. Dodatno nervozo med vlagatelji je povzročila negotovost o morebitnih dodatnih sankcijah. Ruski indeks RTSI je tako v tem tednu v evrih izgubil približno 11 % vrednosti, približno 8,5 % vrednosti je glede na evro izgubil tudi ruski rubelj, pri čemer je cena za sodčka nafte, od katere je rusko gospodarstvo močno odvisno, porasla. Seveda je Rusija odgovorila s povračilnimi ukrepi na ameriške sankcije in napovedala omejitve pri uvozu ameriških kmetijskih izdelkov in alkohola, omejila pa je tudi sodelovanje na področju jedrske energije in vesoljske industrije ter izvoz titana.
Na ravni posameznih družb je odmevalo zaslišanje največjega lastnika in predsednika uprave Facebooka v ameriškem kongresu zaradi morebitne zlorabe podatkov Facebookovih uporabnikov. Po skoraj petih urah zaslišanja je postalo jasno, da se podatki uporabnikov na omrežju Facebook aktivno uporabljajo, saj je to del njihovega poslovnega modela. Z mirnim in preudarnim odgovarjanjem, v katerem je hkrati ponovno trdil, da je Facebook tehnološka družba in ne javni medij ter da nima monopolnega položaja, je Mark Zuckerberg vlagatelje uspešno pomiril, saj je delnica teden v evrih zaključila 4,1 % višje. Kljub pestremu političnem dogajanju pa so se proti koncu tedna oči vlagateljev usmerile v prihajajoče objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje. Z dobrimi rezultati sta navdušili banki JPMorgan Chase in Citigroup. Četrtletni rezultati obeh družb so presegli pričakovanja analitikov.
Na slovenskem borznem parketu so imeli največ razlogov za veselje delničarji družbe Cinkarne Celje, saj sta uprava in nadzorni svet predlagala izplačalo 26,5 evrov dividende, medtem ko so analitiki pričakovali le 18 evrov. Družba, ki je v preteklem letu ustvarila 188,7 milijonov evrov prihodkov in 28,7 milijonov evrov dobička, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2016 in je posledica rekordne prodaje titanovega dioksida, bo tako za dividendo namenila skoraj celoten dobiček. Delnica je v tednu pridobila 9,7 % vrednosti, bruto dividendna donosnost pa znaša 11,7 %. Povprečna pričakovana dividendna donosnost družb v slovenskem borznem indeksu SBITOP pri sedanjih vrednostih delnic presega 6 %. S tem se slovenske borzne družbe po tem merilu vsaj prehodno uvrščajo v sam svetovni vrh
Kategorije
Avtor članka
Matic Volf
Višji upravitelj premoženja