Odpri menu
Skip to main content
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
0C43CA49-AEA9-4A76-B8F4-C47B1092405C Created with sketchtool.
Varčevanje za otroke
94D41F54-5BB3-4BBB-A561-E4A9B0352C82 Created with sketchtool.
Varčevanje za lepšo starost
D9425C1B-6B81-4C5A-909A-040A23597FBD Created with sketchtool.
Varčevanje za večje nakupe
01712261-CD10-4755-A01E-D81C717414A1 Created with sketchtool.
Varčevanje za plemenitenje premoženja
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
01. 06. 2010
Na prvo žogo je odgovor precej jasen - saj vemo, kaj se je zgodilo z vrednostjo naložb na borzah leta 2001 ali 2008. Krize so slabe za vse, ekonomska politika mora biti usmerjena zlasti v preprečevanje gospodarskih kriz in hitro lajšanje njihovih posledic.
Vendar je to zgolj mnenje "na prvo žogo". Krize so namreč lahko tudi koristne. Po hipotezi, ki jo je razvil najbolj znani teoretik finančnih kriz, Hyman Minsky, so krize neločljivo povezane s kapitalistično družbeno ureditvijo. Mehanizem nastanka kriz je razložil z naraščanjem optimizma v času, ko krize ne pričakuje nihče in se podjetniki čedalje bolj smelo zadolžujejo za nove projekte. Ravno tako ravnanje, torej nekritično zaupanje v nadaljevanje trenutnih trendov gospodarske rasti in splošni optimizem omogočita nastanek krize ter poglobita neučinkovito investiranje, ki v neki točki postane preveliko breme za zadolžena podjetja - nastopi gospodarska kriza. Ko se kriza že začne, poskušajo nosilci ekonomske politike s stimulativnimi ukrepi lajšati posledice krize.
Tu se opis mehanizma finančnih kriz jasno dotakne principa "kreativne destrukcije", ki ga je kot enega ključnih mehanizmov kapitalizma opisal Joseph Schumpeter. Kapitalizem deluje zato, ker stare, manj učinkovite delovne procese nadomestijo novi, učinkovitejši, iz posledične rasti produktivnosti pa nastane rast blaginje. Kot omenja v intervjuju Aswath Damodaran, danes eden vodilnih teoretikov vrednotenja podjetij in posledično delnic, so tako borzni baloni kot finančne krize zdravi - krize namreč omogočajo prekinitev neučinkovitega alociranja resursov pred krizo in s tem postavijo temelje za rast v prihodnje.
Finančne in gospodarske krize imajo seveda negativne kratkoročne učinke: za večino kapitalistov pomenijo izgubo dela kapitala, za zaposlene v podjetjih in panogah, podvrženih destruktivnemu delu "kreativne destrukcije", pomeni naravni proces kapitalizma precejšen šok, zlasti če ne morejo hitro dobiti druge zaposlitve, za državo pa pomenijo dokaz nezadostne aktivnosti in vzpodbudo za nadaljnje ubadanje z lajšanjem posledic gospodarske krize.
Po drugi strani pa finančne krize predvsem ustvarjajo priložnosti za podjetja, ki na račun propada neučinkovitih konkurentov pridobivajo tržne deleže, za zaposlene v panogah, ki jim uspe tehnološki preboj, za vlagatelje pa možnost, da lahko pričakujejo nadpovprečne donosnosti na svoj vloženi kapital. Slednje se je pokazalo v večini zgodovinsko dokumentiranih finančnih kriz, tudi v zadnji, iz katere je svet izšel v letu 2009.
Za vlagatelje je danes pravo vprašanje zlasti to, ali je nedavna kriza dovolj globoko zarezala v strukturo narodnih gospodarstev ali pa se je le začasno pritajila, oziroma drugače povedano: se bo ponovil scenarij iz osemdesetih let prejšnjega stoletja po drugi naftni krizi, ko je prišlo do ene izmed "zlatih er" za investitorje v delnice in obveznice, ali pa bo scenarij podobnejši tistemu pred slabim desetletjem, ko so bile posledice finančne krize večinoma odpravljene s splošnim znižanjem obrestnih mer, kar je bilo kratkoročno sicer koristno za lastnike vrednostnih papirjev, a ni odpravilo strukturnih neskladij v narodnih gospodarstvih.
Danes je to težko oceniti, skoraj zagotovo pa smo nekje vmes - stopnja brezposelnosti, ki posredno meri stopnjo kreativne destrukcije, je porasla močneje in hitreje kot v zadnji krizi, tudi mnoge države so ali bodo kmalu primorane drastično zniževati državno trošenje in transferje, kar spominja na osemdeseta leta. Po drugi strani pa sta nadaljevanje politike zelo nizkih obrestnih mer in močno vmešavanje države v delovanje finančnih trgov skoraj po učbeniku le orodje za lajšanje posledic krize.
Če ob koncu le povzamem mnenje enega vodilnih zgodovinarjev finančnih kriz, Charlesa P. Kindlebergerja, so krize pogosto posledica velikih inovacij, denimo izuma delnice kot naložbe pred tremi stoletji ali pa razvoja interneta pred dobrim desetletjem, in pretirane alokacije resursov v te inovacije. V krizi je sicer veliko premoženja vlagateljev uničenega, vendar razvoj novih tehnologij pozneje omogoča hitrejšo stopnjo gospodarskega razvoja. Kot so internet in optični kabli pod morjem pomenili osnovo za visoko gospodarsko rast v prejšnjem desetletju, četudi so bile naložbe v podjetja iz te panoge katastrofalne za mnoge vlagatelje, utegnejo tudi finančne inovacije, ki so zaznamovale zadnjo krizo, omogočiti boljše delovanje finančnih trgov v prihodnosti in s tem višjo gospodarsko rast.
CFA, predsednik uprave
Vsi članki avtorja
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.
