01. 06. 2010

Na prvo žogo je odgovor precej jasen - saj vemo, kaj se je zgodilo z vrednostjo naložb na borzah leta 2001 ali 2008. Krize so slabe za vse, ekonomska politika mora biti usmerjena zlasti v preprečevanje gospodarskih kriz in hitro lajšanje njihovih posledic.

Kruno AbramovičVendar je to zgolj mnenje "na prvo žogo". Krize so namreč lahko tudi koristne. Po hipotezi, ki jo je razvil najbolj znani teoretik finančnih kriz, Hyman Minsky, so krize neločljivo povezane s kapitalistično družbeno ureditvijo. Mehanizem nastanka kriz je razložil z naraščanjem optimizma v času, ko krize ne pričakuje nihče in se podjetniki čedalje bolj smelo zadolžujejo za nove projekte. Ravno tako ravnanje, torej nekritično zaupanje v nadaljevanje trenutnih trendov gospodarske rasti in splošni optimizem omogočita nastanek krize ter poglobita neučinkovito investiranje, ki v neki točki postane preveliko breme za zadolžena podjetja - nastopi gospodarska kriza. Ko se kriza že začne, poskušajo nosilci ekonomske politike s stimulativnimi ukrepi lajšati posledice krize.

Tu se opis mehanizma finančnih kriz jasno dotakne principa "kreativne destrukcije", ki ga je kot enega ključnih mehanizmov kapitalizma opisal Joseph Schumpeter. Kapitalizem deluje zato, ker stare, manj učinkovite delovne procese nadomestijo novi, učinkovitejši, iz posledične rasti produktivnosti pa nastane rast blaginje. Kot omenja v intervjuju Aswath Damodaran, danes eden vodilnih teoretikov vrednotenja podjetij in posledično delnic, so tako borzni baloni kot finančne krize zdravi - krize namreč omogočajo prekinitev neučinkovitega alociranja resursov pred krizo in s tem postavijo temelje za rast v prihodnje.

Finančne in gospodarske krize imajo seveda negativne kratkoročne učinke: za večino kapitalistov pomenijo izgubo dela kapitala, za zaposlene v podjetjih in panogah, podvrženih destruktivnemu delu "kreativne destrukcije", pomeni naravni proces kapitalizma precejšen šok, zlasti če ne morejo hitro dobiti druge zaposlitve, za državo pa pomenijo dokaz nezadostne aktivnosti in vzpodbudo za nadaljnje ubadanje z lajšanjem posledic gospodarske krize.

Po drugi strani pa finančne krize predvsem ustvarjajo priložnosti za podjetja, ki na račun propada neučinkovitih konkurentov pridobivajo tržne deleže, za zaposlene v panogah, ki jim uspe tehnološki preboj, za vlagatelje pa možnost, da lahko pričakujejo nadpovprečne donosnosti na svoj vloženi kapital. Slednje se je pokazalo v večini zgodovinsko dokumentiranih finančnih kriz, tudi v zadnji, iz katere je svet izšel v letu 2009.

Za vlagatelje je danes pravo vprašanje zlasti to, ali je nedavna kriza dovolj globoko zarezala v strukturo narodnih gospodarstev ali pa se je le začasno pritajila, oziroma drugače povedano: se bo ponovil scenarij iz osemdesetih let prejšnjega stoletja po drugi naftni krizi, ko je prišlo do ene izmed "zlatih er" za investitorje v delnice in obveznice, ali pa bo scenarij podobnejši tistemu pred slabim desetletjem, ko so bile posledice finančne krize večinoma odpravljene s splošnim znižanjem obrestnih mer, kar je bilo kratkoročno sicer koristno za lastnike vrednostnih papirjev, a ni odpravilo strukturnih neskladij v narodnih gospodarstvih.

Danes je to težko oceniti, skoraj zagotovo pa smo nekje vmes - stopnja brezposelnosti, ki posredno meri stopnjo kreativne destrukcije, je porasla močneje in hitreje kot v zadnji krizi, tudi mnoge države so ali bodo kmalu primorane drastično zniževati državno trošenje in transferje, kar spominja na osemdeseta leta. Po drugi strani pa sta nadaljevanje politike zelo nizkih obrestnih mer in močno vmešavanje države v delovanje finančnih trgov skoraj po učbeniku le orodje za lajšanje posledic krize.

Če ob koncu le povzamem mnenje enega vodilnih zgodovinarjev finančnih kriz, Charlesa P. Kindlebergerja, so krize pogosto posledica velikih inovacij, denimo izuma delnice kot naložbe pred tremi stoletji ali pa razvoja interneta pred dobrim desetletjem, in pretirane alokacije resursov v te inovacije. V krizi je sicer veliko premoženja vlagateljev uničenega, vendar razvoj novih tehnologij pozneje omogoča hitrejšo stopnjo gospodarskega razvoja. Kot so internet in optični kabli pod morjem pomenili osnovo za visoko gospodarsko rast v prejšnjem desetletju, četudi so bile naložbe v podjetja iz te panoge katastrofalne za mnoge vlagatelje, utegnejo tudi finančne inovacije, ki so zaznamovale zadnjo krizo, omogočiti boljše delovanje finančnih trgov v prihodnosti in s tem višjo gospodarsko rast.

Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: NLB), in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno poročilo in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno poročilo in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma podskladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih NLB in Banke Celje d.d. med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni podsklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov podsklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja podsklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega podsklada. Podatki o naravi tveganosti posameznega podsklada so navedeni v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja. Najvišji vstopni stroški podskladov NLB Skladi - Azija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Evropski delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Globalni delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Slovenski delniški, NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, podskladov NLB Skladi - Kombinirani globalni in NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 2,25 % vrednosti investicijskega kupona ter podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR 1,50 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški podskladov NLB Skladi - Azija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Evropski delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Globalni delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Kombinirani globalni, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi, NLB Skladi - Slovenski delniški, NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 1,00 % vredosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos.
Vzajemni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in NLB ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti niso javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak gre le za podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družbi NLB Skladi in NLB sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi posamezni podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma NLB sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bila razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.
Nazaj

Kategorije

Avtor članka

mag. Kruno Abramovič
mag. Kruno Abramovič

CFA, predsednik uprave

Vsi članki avtorja