21. 10. 2019

Britanska saga se nadaljuje. Britanski parlament na sobotnem glasovanju ni potrdil sredi tedna doseženega dogovora z EU o brexitu, posledično je moral britanski premier zaprositi za nov odlog izstopa Združenega kraljestva iz EU. Ameriške družbe so uspešno otvorile novo sezono objav četrtletnih rezultatov.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (11.10.2019-18.10.2019)	Donosnost letos* (31.12.2018-18.10.2019)
Svet - MSCI World*	-0,22%	+22,21%
ZDA - S&P 500*	-0,41%	+24,24%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,06%	+19,92%
Japonska - Topix*	+0,68%	+16,03%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,30%	+11,64%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Po tem ko je v četrtek britanskemu premieru Johnsonu z Evropsko unijo uspelo skleniti dogovor o izstopu Združenega kraljestva iz EU, kar je povzročilo tako rast vrednosti funta kot evra glede na košarico valut, je na sobotnem izrednem zasedanju britanskega parlamenta doživel hladen tuš. Do glasovanja o izstopnem dogovoru namreč sploh ni prišlo, saj so poslanci s 322 glasovi za in 306 glasovi proti izglasovali preložitev »brexita z dogovorom« in s tem zamaknili glasovanje o predlogu do zaključka zakonodajnega postopka, ki je potreben pogoj za izstop skladno z dogovorom. V primeru potrditve dogovora bi namreč konzervativci lahko namenoma zavlačevali s sprejemom zakonov, potrebnih za pravočasno izvedbo dogovora. S tem bi na široko odprli pot »trdemu brexitu«, saj bi do tega prišlo »nenamerno«, zaradi česar tudi Johnson ne bi kršil zakonodaje, ki mu nalaga, da mora zaprositi EU za podaljšanje, v primeru da ne pride do dogovora. Odločitev poslancev je tako prisilila Johnsona, da je EU zaprosil za preložitev roka za britanski izstop iz 31. oktobra na 31. januarja prihodnje leto.

V preteklem tednu smo bili priča prvim objavam poslovnih rezultatov ameriških družb za tretje četrtletje. Kljub nizkim obrestnim meram in položni obrestni krivulji so pozitivno presenetile ameriške banke. Med največjimi velja izpostaviti banko JPMorgan Chase, katere tečaj je po objavi rezultatov, zlasti na račun močnega porasta prihodkov v segmentu trgovanja z obveznicami, porasel za skoraj 4 % ter se dotaknil rekordne ravni. Tudi banki Citigroup in Morgan Stanley sta z rastjo dobička presegli pričakovanja analitikov, medtem ko sta slabše rezultate zabeležili banki Goldaman Sachs in Wells Fargo. Med najbolj donosnimi so bile v preteklem tednu delnice farmacevtskih družb. Družba Johnson & Johnson je zlasti na račun močne prodaje zdravil na recept presegla pričakovanja analitikov, medtem ko je tečaj delnice UnitedHealth Group zaradi zvišanja obetov glede prihodnjega poslovanja po objavi rezultatov poskočil za več kot 8 %.

Za ohladitev na borzah so ob zaključku tedna poskrbele objave o šibki kondiciji kitajskega gospodarstva. Slednje je namreč zabeležilo najpočasnejšo gospodarsko rast v zadnjih 30 letih, gospodarska rast je namreč v tretjem četrtletju znašala zgolj 6 % (prevedeno na letno raven), medtem ko so analitiki pričakovali 6,1 % rast. Zaskrbljujoča je predvsem upočasnitev rasti investicij, pri čemer sta industrijska proizvodnja in prodaja na drobno zabeležili solidno rast. Petkovemu upadu tečajev kitajskih delnic so v petek sledili tečaji delnic evropskih in ameriških družb. K upadu slednjih so doprinesle tudi slabše objave z ameriškega nepremičninskega trga ter nižja industrijska proizvodnja v ZDA glede na pričakovanja analitikov.

Da trgovinska vojna prek negativnega vpliva na ameriško in kitajsko gospodarstvo škodi tudi preostalemu svetu je opozoril Mednarodni denarni sklad, ki je ravno zaradi omenjenega razloga znižal napoved globalne gospodarske rasti s 3,2 % na 3 %. V tej luči bo zanimivo spremljati, kakšen vpliv na globalno gospodarstvo in sentiment med vlagatelji bo imela zadnja umiritev zaostrovanj med ZDA in Kitajsko.