03. 04. 2023

Pretekli teden so bili ključni delniški trgi obarvani (temno) zeleno. K znatni rasti tečajev delnic so v največji meri prispevale objave makroekonomskih podatkov, predvsem tiste o umirjanju inflacijskih pritiskov na obeh straneh Atlantika, pospešek gibanju tečajev na kapitalskih trgih pa je dodala tudi umiritev tveganj v bančnem sektorju.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (24.3.2023 – 31.3.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 31.3.2023)
Svet - MSCI World	+2,77%	+6,31%
ZDA - S&P 500	+2,48%	+5,93%
Evropa - DJ STOXX 600	+4,15%	+8,55%
Japonska - Topix	+1,05%	+4,25%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,96%	+2,50%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Pretekli teden je poskrbel za nasmehe na obrazih vlagateljev, saj so bili največji delniški trgi na svetu obarvani (temno) zeleno. Znatno pozitivna gibanja delniških tečajev v preteklem tednu so bila češnja na torti prvega četrtletja, ki je potrpežljive vlagatelje nagradilo s skoraj letnimi donosnostmi (gledano z vidika zgodovinskih povprečnih letnih donosnosti). Za pozitiven sentiment v preteklem tednu so v največji meri poskrbeli podatki o umirjanju inflacijskih tveganj. Na drugi strani Atlantika je namreč ameriški centralni banki (Fed) ljuba mera jedrne inflacije v februarju na mesečni ravni znašala 0,3 %, na letni pa 4,6 %, kar je bilo manj od pričakovanj vlagateljev (0,4 % oz. 4,7 %). Podobno gibanje je bilo zaznati tudi na stari celini. Po prvi oceni Eurostata je marca v evroobmočju znašala splošna inflacija 0,9 % na mesečni oziroma 6,9 % na letni ravni, medtem ko so vlagatelji pričakovali 1,1 % oziroma 7,1 %.

Na umirjanje inflacijskih pritiskov so v preteklem tednu nakazali tudi nekateri drugi (posredni) indikatorji. Obseg zalog v maloprodaji je v ZDA v februarju porasel za 0,8 %, kar je opazno preseglo pričakovanja kapitalskih trgov (0,2 %). Omenjeni skok ni presenetljiv, če upoštevamo, da je februarska osebna potrošnja na mesečni ravni porasla za skromnih 0,2 %, kar je opazno manj glede na mesec prej (1,8 %) in tudi manj od pričakovanj trga (0,3 %). Oba navedena kazalnika kažeta na upočasnjevanje potrošne dinamike gospodinjstev v največjem svetovnem gospodarstvu, merjeno po bruto domačem proizvodu.

Tudi na stari celini podatki kažejo na ohlajanje inflacijskih pritiskov. Anketni kazalnik Evropske komisije o razpoloženju v gospodarstvu je namreč v marcu upadel na 99,3 točk (vlagatelji so pričakovali 100 točk), kar predstavlja drugi zaporedni mesečni upad. K upadu razpoloženja so največ prispevali segmenti industrije, gradbeništva in maloprodaje. Nič kaj bolj optimistični niso načrti družb na področju zaposlovanja. Anketni indikator načrtov zaposlovanja družb v evroobmočju je namreč v marcu upadel za 0,3 indeksne točke na 109. K upadu načrtov zaposlovanja sta v največji meri prispevala segmenta maloprodaje in gradbeništva.

Vse bolj številni makroekonomski podatki, ki nakazujejo, da se svetovno gospodarstvo ohlaja, so vlagatelje navdali s prepričanjem, da bodo največje centralne banke stopile na zavoro pri nadaljnjem zaostrovanju denarne politike. Glede na to, da je osrednja obrestna mera eden izmed ključnih elementov ocenjevanja poštene vrednosti finančnih instrumentov, ne preseneča, da je prilagoditev pričakovanj vlagateljev o dinamiki obrestnih mer povzročila splošen skok tečajev omenjenih instrumentov.

V preteklem tednu so se zaradi odločnih potez osrednjih denarnih ustanov umirila tudi tveganja v bančnem sektorju, kar je vodilo k zniževanju premije za tveganje ne samo finančnih instrumentov bančnih družb, ampak tudi tistih v realnem sektorju, kar je posledica izredne prepletenosti finančnega in realnega sektorja. Padec premije za tveganje pa ob vsem ostalem nespremenjenem vodi k rasti tečajev.