01. 11. 2010

Nobena skrivnost ni, da se vsa Evropa in z njo tudi Slovenija srečujeta z resnimi posledicami demografskih vprašanj, ki so tudi povod za prihajajoče reforme. V Evropi namreč prihajamo do kritične točke, ko naj bi se po projekcijah Evropske komisije (1) v letu 2012 (brez upoštevanja migracij) prvič začelo zmanjševati število delovno aktivnega prebivalstva v EU-ju. V Sloveniji bomo vrh delovno aktivnega prebivalstva dosegli že leta 2011, v naslednjih letih pa se bo število delovno aktivnega prebivalstva postopoma le še zniževalo.

Do leta 2060 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zmanjšal za 32,5 odstotka, kar je precej nad povprečjem držav EU-27, v katerih naj bi upad znašal le 13,6 odstotka. Še dramatičnejša je primerjava s povprečnim upadom v najbolj razvitem delu EU-ja, t. i. EU-15, kjer bo upad le 8,7-odstoten. Posledica tega je, da bomo Slovenci glede na populacijske in javnofinančne projekcije morali v primerjavi z drugimi Evropejci nadpovprečno veliko varčevati sami, da bomo dosegli zadovoljiv standard življenja v starosti.

 

 

 

Slovenci se radi zgodaj upokojimo!

 

srečen parStaranje prebivalstva in nizka stopnja rodnosti sta v okviru pričakovane pokojninske reforme dva izmed razlogov za zviševanje upokojitvene starosti. Takšne predloge so predstavili ali celo že sprejeli tudi v drugih državah, zato je zanimivo pogledati, kako se povprečna starost Slovenca ob upokojitvi primerja z evropskim povprečjem. Dokaj hitro ugotovimo, da se Slovenci trenutno upokojujemo zgodaj. Dejanska starost državljana Republike Slovenije ob upokojitvi je tako v letu 2008 znašala 59,8 leta, kar je ne samo 1,6 leta pod povprečjem EU-27, ampak tudi peta najnižja dejanska upokojitvena starost 2. V primeru, da se na področju zgodnjega upokojevanja trend ne bo spremenil, bo to še dodaten razlog, da bomo morali Slovenci za starost nadpovprečno veliko varčevati sami.

 

 

Ne glede na končni izid pokojninske reforme se bo del odgovornosti za zagotavljanje lagodne starosti prenesel z države na državljane. Pravice iz pokojninskega zavarovanja se bodo morale zmanjševati, kar pomeni, da bo vse več odgovornosti prenesene na posameznika. Tisti, ki bo pravočasno začel varčevati in bo pri varčevanju preudaren ter discipliniran, si bo lahko ne samo zagotovil ustrezno rento, ampak bo morda celo lahko računal na predčasno upokojitev.

 

Kaj lahko sami storimo za višjo pokojnino ali hitrejšo upokojitev?

 

Prav prenos večjega dela odgovornosti za pokojnine z države na državljane nas sili, da sami naredimo več za lastno pokojnino. Poleg obveznega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko prihranke za pokojnino ustvarjamo tudi z izbiro drugih oblik varčevanja. Krovni skladi ta trenutek verjetno predstavljajo najboljši način za pokojninsko varčevanje, saj so stroškovno učinkoviti in imajo zelo dobro razmerje med donosnostjo ter tveganjem.

 

NLB Skladi namig

V začetni fazi pokojninskega varčevanja je smiselno imeti visok delež sredstev, naloženih v delnice, nato pa s približevanjem upokojitve prehajati v manj tvegane obvezniške naložbe. Pogosto se uporablja preprosto pravilo, da je za vlagatelja primeren odstotek naložb v delnice za namen pokojninskega varčevanja, ki je enak 100 minus vlagateljeva starost.

 

Sklad življenjskega cikla "a la carte"

 

Krovni sklad NLB Skladi trenutno sestavlja petnajst podskladov. Vsakega izmed njih odlikuje preprosta in pregledna naložbena politika, medsebojno pa ponujajo zelo nizko stopnjo prekrivanja. Prav širok nabor naložbenih politik je izrazita konkurenčna prednost krovnega sklada pred siceršnjimi ponudbami pokojninskega varčevanja, ki večinoma uporabljajo pristop "one size fits all" (enaka rešitev za vse).

Postopno varčevanje smo predstavili v ločenem prispevku, prikazali pa smo, koliko lahko skozi leta privarčujemo z minimalnimi mesečnimi vplačili. Tako lahko mlajši in bolj dinamični vlagatelji, ki so na začetku varčevanja za pokojnino, varčujejo predvsem v delniških podskladih, ki ponujajo višjo pričakovano donosnost, vendar so tudi bolj tvegani. S približevanjem želeni starosti upokojitve lahko vlagatelji privarčevana sredstva postopoma prenašajo v enega izmed uravnoteženih in obvezniških podskladov ter tako zmanjšujejo tveganost svojih prihrankov tik pred upokojitvijo in tudi po njej. Zaradi možnosti brezplačnega prehoda med podskladi NLB Skladi enkrat letno lahko vlagatelji prihranke preprosto razporejajo med različnimi podskladi glede na fazo v življenjskem ciklu in s tem povezano izpostavljenost določeni naložbeni kategoriji.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti lahko zviša doseženo donosnost

 

Prehajanje med različnimi podskladi istega krovnega sklada NLB Skladi ni samo brezplačno , ampak je tudi neobdavčeno in kot takšno za vlagatelje z davčnega vidika ugodnejše kot prehajanje med vzajemnimi skladi ali podskladi različnih krovnih skladov, saj omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala. V praksi to pomeni, da vlagatelju ob prenosu sredstev med podskladi ni treba plačati davka od dobička iz kapitala. Davek se tako v povprečju plača kasneje. Poglavitni prednosti takšnega odloga sta dve. Prva je, da lahko vlagatelj dosežene dobičke nemudoma reinvestira in si zaradi tega zvišuje osnovo za doseganje dobičkov v prihodnosti. Druga prednost pa je, da se z daljšanjem dobe varčevanja znotraj istega krovnega sklada kljub prehodom med podskladi znižuje tudi stopnja obdavčitve.

Stopnja davka od dobička iz kapitala se po trenutno veljavni zakonodaje znižuje za 5 odstotnih točk po vsakih dopolnjenih dodatnih petih letih imetništva. Za vlagatelje v krovnem skladu to pomeni, da so v primeru varčevanja v istem krovnem skladu za obdobje dvajsetih let skupni doseženi kapitalski dobički namesto po 20-odstotni stopnji obdavčeni po ničodstotni davčni stopnji, ne glede na število ali timing prenosov sredstev med podskladi. V primeru dolgoročnega varčevanja za starost v krovnem skladu vlagatelji torej lahko dosežejo neobdavčeno dodatno pokojnino!

 

NLB Skladi namig

Pri snovanju strateškega načrta za pokojninsko varčevanje vam lahko v izbranih poslovalnicah NLB d. d. brezplačno svetujejo usposobljeni finančni svetovalci.

 

Periodično izplačevanje - dodatna pokojnina!

 

Demografski trendi in predlagana smer reform nedvomno nakazujejo, da se bo pomembnost samostojnega zagotavljanja dodatnih prihodkov v času po upokojitvi z leti povečevala - še posebej v Sloveniji. Varčevanje v krovnem skladu vam ponuja učinkovito možnost, da kaj storite za lastno finančno perspektivo že danes. Po končanem varčevanju se lahko vlagatelji odločijo za enkratno izplačilo ali periodično izplačevanje privarčevanih sredstev. 4 Pri slednjem je dobro vedeti, da se vlagatelji odločijo bodisi za zneskovna periodična izplačila (npr. 200 evrov mesečno) ali za izplačila določenega števila privarčevanih enot premoženja, kar pomeni, da se približno ohranja realna vrednost vsakokratnega periodičnega izplačila.

 

NLB Skladi namig

Kljub dolgoročnosti je naložba v krovni sklad NLB Skladi izjemno likvidna, saj vlagatelj prejme želena sredstva najpozneje v šestih delovnih dneh po vloženem zahtevku za izplačilo.

1 Vir: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU-ju (Poročilo o staranju prebivalstva 2009) in Demography Report 2008: Meeting Social Needs in an Ageing Society.
2 Mlajši se upokojujejo samo Romuni, Slovaki, Poljaki in Francozi.
3 Vlagatelji so upravičeni do brezplačnih prenosov enkrat v vsakem koledarskem letu.
4 Pri izplačilih se uporablja t. i. FIFO-metoda, ki predstavlja kratico za angleški izraz "first-in-first-out" in pomeni, da se najprej pridobljena sredstva izločijo prednostno.

 

Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni podsklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov posameznega podsklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja podsklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega podsklada. Narava tveganosti podsklada NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški je 10, podskladov NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Azija delniški 9, podskladov NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški in NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 8, podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi in NLB Skladi - Globalni delniški 7, podsklada NLB Skladi - Kombinirani globalni 5 ter podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR 4, pri čemer ocena 1 pomeni zelo nizko tvegano naložbo, ocena 3 nižje tvegano naložbo, ocena 5 srednje tvegano naložbo, ocena 7 višje tvegano naložbo, ocena 10 pa visoko tvegano naložbo. Najvišji vstopni stroški podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, NLB Skladi - Azija delniški in NLB Skladi - Globalni delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, podskladov NLB Skladi - Kombinirani globalni in NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 2,25 % vrednosti investicijskega kupona, podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR pa 1,50 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Kombinirani globalni, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, NLB Skladi - Azija delniški in NLB Skladi - Globalni delniški znašajo 1,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Vzajemni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in NLB ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti niso javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak gre le za podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družbi NLB Skladi in NLB sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi posamezni podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma NLB sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bila razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.
Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Lan Filipič

upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.

Vsi članki avtorja