Odpri menu
Skip to main content
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
0C43CA49-AEA9-4A76-B8F4-C47B1092405C Created with sketchtool.
Varčevanje za otroke
94D41F54-5BB3-4BBB-A561-E4A9B0352C82 Created with sketchtool.
Varčevanje za lepšo starost
D9425C1B-6B81-4C5A-909A-040A23597FBD Created with sketchtool.
Varčevanje za večje nakupe
01712261-CD10-4755-A01E-D81C717414A1 Created with sketchtool.
Varčevanje za plemenitenje premoženja
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
01. 11. 2010
Nobena skrivnost ni, da se vsa Evropa in z njo tudi Slovenija srečujeta z resnimi posledicami demografskih vprašanj, ki so tudi povod za prihajajoče reforme. V Evropi namreč prihajamo do kritične točke, ko naj bi se po projekcijah Evropske komisije (1) v letu 2012 (brez upoštevanja migracij) prvič začelo zmanjševati število delovno aktivnega prebivalstva v EU-ju. V Sloveniji bomo vrh delovno aktivnega prebivalstva dosegli že leta 2011, v naslednjih letih pa se bo število delovno aktivnega prebivalstva postopoma le še zniževalo.
Do leta 2060 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zmanjšal za 32,5 odstotka, kar je precej nad povprečjem držav EU-27, v katerih naj bi upad znašal le 13,6 odstotka. Še dramatičnejša je primerjava s povprečnim upadom v najbolj razvitem delu EU-ja, t. i. EU-15, kjer bo upad le 8,7-odstoten. Posledica tega je, da bomo Slovenci glede na populacijske in javnofinančne projekcije morali v primerjavi z drugimi Evropejci nadpovprečno veliko varčevati sami, da bomo dosegli zadovoljiv standard življenja v starosti.
Staranje prebivalstva in nizka stopnja rodnosti sta v okviru pričakovane pokojninske reforme dva izmed razlogov za zviševanje upokojitvene starosti. Takšne predloge so predstavili ali celo že sprejeli tudi v drugih državah, zato je zanimivo pogledati, kako se povprečna starost Slovenca ob upokojitvi primerja z evropskim povprečjem. Dokaj hitro ugotovimo, da se Slovenci trenutno upokojujemo zgodaj. Dejanska starost državljana Republike Slovenije ob upokojitvi je tako v letu 2008 znašala 59,8 leta, kar je ne samo 1,6 leta pod povprečjem EU-27, ampak tudi peta najnižja dejanska upokojitvena starost 2. V primeru, da se na področju zgodnjega upokojevanja trend ne bo spremenil, bo to še dodaten razlog, da bomo morali Slovenci za starost nadpovprečno veliko varčevati sami.
Ne glede na končni izid pokojninske reforme se bo del odgovornosti za zagotavljanje lagodne starosti prenesel z države na državljane. Pravice iz pokojninskega zavarovanja se bodo morale zmanjševati, kar pomeni, da bo vse več odgovornosti prenesene na posameznika. Tisti, ki bo pravočasno začel varčevati in bo pri varčevanju preudaren ter discipliniran, si bo lahko ne samo zagotovil ustrezno rento, ampak bo morda celo lahko računal na predčasno upokojitev.
Prav prenos večjega dela odgovornosti za pokojnine z države na državljane nas sili, da sami naredimo več za lastno pokojnino. Poleg obveznega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko prihranke za pokojnino ustvarjamo tudi z izbiro drugih oblik varčevanja. Krovni skladi ta trenutek verjetno predstavljajo najboljši način za pokojninsko varčevanje, saj so stroškovno učinkoviti in imajo zelo dobro razmerje med donosnostjo ter tveganjem.
V začetni fazi pokojninskega varčevanja je smiselno imeti visok delež sredstev, naloženih v delnice, nato pa s približevanjem upokojitve prehajati v manj tvegane obvezniške naložbe. Pogosto se uporablja preprosto pravilo, da je za vlagatelja primeren odstotek naložb v delnice za namen pokojninskega varčevanja, ki je enak 100 minus vlagateljeva starost.
Krovni sklad NLB Skladi trenutno sestavlja petnajst podskladov. Vsakega izmed njih odlikuje preprosta in pregledna naložbena politika, medsebojno pa ponujajo zelo nizko stopnjo prekrivanja. Prav širok nabor naložbenih politik je izrazita konkurenčna prednost krovnega sklada pred siceršnjimi ponudbami pokojninskega varčevanja, ki večinoma uporabljajo pristop "one size fits all" (enaka rešitev za vse).
Postopno varčevanje smo predstavili v ločenem prispevku, prikazali pa smo, koliko lahko skozi leta privarčujemo z minimalnimi mesečnimi vplačili. Tako lahko mlajši in bolj dinamični vlagatelji, ki so na začetku varčevanja za pokojnino, varčujejo predvsem v delniških podskladih, ki ponujajo višjo pričakovano donosnost, vendar so tudi bolj tvegani. S približevanjem želeni starosti upokojitve lahko vlagatelji privarčevana sredstva postopoma prenašajo v enega izmed uravnoteženih in obvezniških podskladov ter tako zmanjšujejo tveganost svojih prihrankov tik pred upokojitvijo in tudi po njej. Zaradi možnosti brezplačnega prehoda med podskladi NLB Skladi enkrat letno lahko vlagatelji prihranke preprosto razporejajo med različnimi podskladi glede na fazo v življenjskem ciklu in s tem povezano izpostavljenost določeni naložbeni kategoriji.
Prehajanje med različnimi podskladi istega krovnega sklada NLB Skladi ni samo brezplačno , ampak je tudi neobdavčeno in kot takšno za vlagatelje z davčnega vidika ugodnejše kot prehajanje med vzajemnimi skladi ali podskladi različnih krovnih skladov, saj omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala. V praksi to pomeni, da vlagatelju ob prenosu sredstev med podskladi ni treba plačati davka od dobička iz kapitala. Davek se tako v povprečju plača kasneje. Poglavitni prednosti takšnega odloga sta dve. Prva je, da lahko vlagatelj dosežene dobičke nemudoma reinvestira in si zaradi tega zvišuje osnovo za doseganje dobičkov v prihodnosti. Druga prednost pa je, da se z daljšanjem dobe varčevanja znotraj istega krovnega sklada kljub prehodom med podskladi znižuje tudi stopnja obdavčitve.
Stopnja davka od dobička iz kapitala se po trenutno veljavni zakonodaje znižuje za 5 odstotnih točk po vsakih dopolnjenih dodatnih petih letih imetništva. Za vlagatelje v krovnem skladu to pomeni, da so v primeru varčevanja v istem krovnem skladu za obdobje dvajsetih let skupni doseženi kapitalski dobički namesto po 20-odstotni stopnji obdavčeni po ničodstotni davčni stopnji, ne glede na število ali timing prenosov sredstev med podskladi. V primeru dolgoročnega varčevanja za starost v krovnem skladu vlagatelji torej lahko dosežejo neobdavčeno dodatno pokojnino!
Pri snovanju strateškega načrta za pokojninsko varčevanje vam lahko v izbranih poslovalnicah NLB d. d. brezplačno svetujejo usposobljeni finančni svetovalci.
Demografski trendi in predlagana smer reform nedvomno nakazujejo, da se bo pomembnost samostojnega zagotavljanja dodatnih prihodkov v času po upokojitvi z leti povečevala - še posebej v Sloveniji. Varčevanje v krovnem skladu vam ponuja učinkovito možnost, da kaj storite za lastno finančno perspektivo že danes. Po končanem varčevanju se lahko vlagatelji odločijo za enkratno izplačilo ali periodično izplačevanje privarčevanih sredstev. Pri slednjem je dobro vedeti, da se vlagatelji odločijo bodisi za zneskovna periodična izplačila (npr. 200 evrov mesečno) ali za izplačila določenega števila privarčevanih enot premoženja, kar pomeni, da se približno ohranja realna vrednost vsakokratnega periodičnega izplačila.
Kljub dolgoročnosti je naložba v krovni sklad NLB Skladi izjemno likvidna, saj vlagatelj prejme želena sredstva najpozneje v šestih delovnih dneh po vloženem zahtevku za izplačilo.
upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.
Vsi članki avtorja
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.
