13. 05. 2013

Dobre objave poslovanja borznih družb ter kopica sicer posamezno obravnavanih morda manj pomembnih, a skupaj obetajočih gospodarskih podatkov, so cene delnic v svetu ponovno podražile. Medtem ko v svetu vse več delniških indeksov dosega in presega rekordne vrednosti iz predrecesijskega obdobja, se v Sloveniji po daljšem premoru zopet odločneje lotevamo ukrepanja zoper lastne gospodarske težave. Odločna izvedba ukrepov je prvi pogoj za postavitev temeljev za morebitno prihodnjo solidno donosnost slovenskih delnic. Do tedaj pa žanjimo donose na ameriškem, nemškem, japonskem in številnih drugih delniških trgih po svetu.

Regija	V zadnjem tednu (3.5.2013-10.5.2013)*	Letos (31.12.2012 - 10.5.2013)*
Svet - MSCI World*	+1,94%	+13,68%
ZDA - S&P 500*	+2,23%	+16,52%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,31%	+9,05%
Japonska - Topix*	+2,03%	+21,58%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,85%	+1,29%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Gospodarstvo evroobmočja se sicer nahaja v recesiji, a za delniške trge so ključna pričakovanja glede prihodnosti. Aprilski anketni indeks, ki meri aktivnost proizvodnega in storitvenega sektorja, ostaja pod mejo 50 točk (v aprilu 46,9).To sicer nakazuje na nadaljevanje recesije evroobmočja tudi v aprilu, a delniški trgi so novico sprejeli brez omembe vrednih odzivov. Objava je namreč rahlo pozitivno presegla pričakovanja analitikov, saj se recesija evroobmočja v aprilu ni poglabljala, v najpomembnejših kritičnih državah (Italija, Francija) pa se je pričela celo umirjati. Dobre novice so v preteklem tednu sporočile tudi nekatere borzne družbe. Največja evropska banka HSBC je objavila podvojitev dobička v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z lanskim, kar je v veliki meri posledica zmanjšanja deleža slabih posojil in odločnega programa zmanjševanja stroškov, cene delnice nemškega programskega velikana SAP pa se je po objavi poslovnega načrta, ki predvideva močno povečanje prodaje standardiziranih programskih rešitev bankam in drugim finančnim institucijam, močno približala zgodovinsko rekordni vrednosti iz letošnjega marca. Omembe vredni podatki preteklega tedna, ki opisujejo malce bolj optimistično sliko evropskega gospodarstva, so tudi objave o nemški rasti marčevskih naročil v industriji in industrijske proizvodnje ter o 3,6 % rasti cen angleških nepremičnin in, vsaj v Veliki Britaniji, opazno povišanje objav za prosta delovna mesta.

V ZDA smo bili v preteklem tednu priča opazni rasti na delniških trgih, ki jo je vsebinsko podprla objava najnižjega števila novih prošenj za nadomestilo ob brezposelnosti (324 tisoč prosilcev) po januarju 2008, ter objava poročila Ameriške centralne banke, v katerem ta ugotavlja , da ameriške poslovne banke rahlo nižajo sicer stroge kriterije za odobritev posojila podjetjem. Slednja tako lažje dostopajo do virov financiranja svojega poslovanja, zaradi izboljšanih razmer v gospodarstvu pa tudi bolj povprašujejo po novih posojilih.

V Sloveniji smo spremljali zelo zanimiv teden, v katerem je vlada tekom tedna javno vodila diskusijo o prednostih in slabostih dviga davka na dodano vrednost oziroma kriznem davku na dohodek iz dela. Končna različica Nacionalnega reformnega programa 2013 – 2014 je bila objavljena v petek, njene bistvene sestavine pa so sanacija bank, povišanje DDV (za 2 oz. 1 odst. točko) in odprodaja 15 slovenskih družb, med katerimi je ključna in največ vredna družba Telekom Slovenije.

V svetu smo priča rekordnim vrednostim delniških indeksov, ki imajo svoj temelj tudi v preteklih odločnih ukrepih vlad držav, ki danes veljajo za uspešne. Odločne in težke ukrepe za prestrukturiranje njihovega gospodarstva najdemo v bolj ali manj oddaljeni preteklosti tako v Nemčiji, skandinavskih državah kot tudi v ZDA.