19. 01. 2015

Pretekli teden je bil na finančnih trgih eden najburnejših v zadnjih letih. Za veliko mero volatilnosti, predvsem na valutnih trgih, je poskrbela švicarska centralna banka z odpravo omejitve tečaja 1,20 švicarskega franka za 1 evro, ki jo je do prejšnjega tedna z neprestanimi intervencijami na valutnih trgih uspešno vzdrževala vse od septembra 2011. Zgolj v nekaj sekundah je evro glede na švicarski frank izgubil več kot 20 % prvotne vrednosti.

Regija	V zadnjem tednu (9.1.2015-16.1.2015)*	Letos (31.12.2013 - 16.1.2015)*
Svet - MSCI World*	+1,92%	+2,66%
ZDA - S&P 500*	+1,17%	+2,77%
Evropa - DJ STOXX 600*	+4,28%	+2,88%
Japonska - Topix*	+2,07%	+3,66%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,03%	+4,91%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Opustitev interveniranja za vzdrževanje tečaja je bila za večino tržnih udeležencev nepričakovana, tako ne preseneča, da se je posledično kar nekaj podjetij zaradi te poteze znašlo na robu prepada (predvsem tista, ki se ukvarjajo z valutnim trgovanjem oziroma ga omogočajo tretjim osebam).

Da bi švicarska centralna banka omilila posledice nenadne odprave vzdrževanja tečaja in vsaj nekoliko zmanjšala vsesplošno priljubljenost franka, je hkrati ključno obrestno mero znižala za 50 bazičnih točk na -0,75 %. Posledično je tudi zahtevana donosnost 10-letnih švicarskih državnih obveznic prvič negativna oziroma z drugimi besedami -– posojanje Švici vam ne prinese nikakršnih obresti, ampak morate za ta »privilegij« celo plačati. Rekordno nizke donosnosti do dospetja so dosegle tudi obveznice evrskih držav. Med srečnicami je tudi Slovenija, ki bi se skoraj izključno zaradi politike centralnih bank lahko v petek hipotetično prvič zadolžila po 1,8-odstotni letni obrestni meri za 10-letno obdobje.

Valutni cunami pa ni uničujoče pljusknil na delniške trge razvitih držav, ameriške delnice so tako v petek končale obdobje nekajdnevnega zniževanja vrednosti, medtem ko je nemški borznih indeks DAX končal na rekordni vrednosti vseh časov. Razloge za optimizem, ki je zajel večino evropskih borznih trgov, gre iskati tudi v potezah švicarske centralne banke, saj njene nedavne poteze kažejo na večjo verjetnost začetka obsežnejšega ukrepanja Evropske centralne banke v boju z deflacijo. Več bo znanega že v tem tednu.

Wall Street z izjemo petka ni delil navdušenja evropskih borz. Vlagatelji v ameriške delnice so bili tekom tedna zaskrbljeni zaradi velike nihajnosti na trgu surovin, objave rezultatov ameriških podjetij za zadnje četrtletje pa niso tako navdušujoče, kot so mnogi pričakovali. V petek so tudi ameriške borze doživele preporod na krilih optimizma ameriških potrošnikov (tudi zaradi vedno nižjega računa za nafto), ki je najvišji v zadnjem desetletju. Hkrati pa je pozitivno na delniške trge vplival podatek o nizki stopnji inflacije (0,8 % v letu 2014). Upanje, da ameriški centralni banki ne bo potrebno hiteti z dvigom ključne obrestne mere, je ponovno živo.

V preteklem tednu velja omeniti še eno dokaj nepričakovano potezo, ko je indijska centralna banka prvič po marcu 2013 znižala ključno obrestno mero. Osrednjo vlogo pri tem ima ponovno nizka cene nafte, od česar imajo izrazite neto uvoznice, kot je Indija, še največ koristi.

V preteklih letih so nas centralne banke po svetu brezskrbno vodile za roko po razburkanih kapitalskih trgih z vnaprejšnjimi obljubami o svojem delovanju celo za nekaj let vnaprej. Zadnji dve potezi indijske in predvsem švicarske centralne banke s prelomljeno obljubo kažeta na to, da ob znatno spremenjenih okoliščinah centralne hitro pozabijo na dane obljube.