09. 03. 2020

Prvi delovni dan preteklega tedna se je začel sila obetavno, vsi ključni delniški indeksi so bili obarvani v zeleno. Vendar sta negotovost glede koronavirusa in negativen razplet zasedanja Opec+ v preostanku tedna zasenčila ukrepe centralnih bankirjev.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (28.2.2020-6.3.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-6.3.2020)
Svet - MSCI World*	-2,25%	-9,15%
ZDA - S&P 500*	-2,06%	-8,29%
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,21%	-11,39%
Japonska - Topix*	-2,80%	-12,44%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,01%	-9,66%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Da se z veliko hitrostjo približujejo naslednje ameriške volitve, nas je opomnil tako imenovani Supertorek, ko so demokrati volili predsedniškega kandidata v 14 zveznih državah širom ZDA. Slavil je nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, ki je osvojil 9 zveznih držav ZDA, največjega tekmeca, demokratičnega socialista Bernieja Sandersa, pa je premagal predvsem zato, ker so se nekateri sredinski kandidati taktično umaknili iz tekme dan pred supertorkom.

Ameriška centralna banka (Fed) je na izrednem zasedanju odbora zaradi tveganj, ki jih predstavlja negotovost zaradi izbruha novega koronavirusa, znižala ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na raven med 1,0 in 1,25 odstotka. Omenjena poteza je vlagatelje očitno le še dodatno prestrašila, saj je bila prvič po globalni finančni krizi leta 2008 sklicana izredna seja, s čimer so nehote sporočili, da lahko največje gospodarstvo zaide v težave zaradi posledic virusa. Le nekaj ur pred Fed-om je podobno storila tudi avstralska centralna banka, ki je obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Tako ostaja le še vprašanje, za koliko bo Evropska centralna banka znižala depozitno obrestno mero, ki jo zaračunava evrskim bankam in trenutno znaša -0,5 %, v še bolj v negativno območje na prihajajočem četrtkovem zasedanju.

Beg vlagateljev v varne obvezniške naložbe in retorika centralnih bank preteklega tedna je letno zahtevano donosnost desetletne ameriške obveznice potisila pod 1 %, in sicer na 0,76 % (zgodovinsko dno). Podobno je na novo zgodovinsko dno upadla tudi donosnost do dospetja nemške desetletne obveznice (-0,28 % letno). Poleg bančnih delnic so imele zelo slab teden tudi družbe iz turizma. Tako sta Royal Caribbean Cruises in Carnival Cruise Lines, ki ponujata križanjenja, le v preteklem tednu izgubili več kot 20 %, letos pa že približno polovico vrednosti. Nič kaj boljšega tedna ni imela nemška turistična agencija TUI, katere delnica je izgubila 12 %, v letošnjem letu pa 42 %.

Poleg vsega omenjenega je v petek za negativno razpoloženje poskrbelo še zasedanje članic naftnega kartela Opec in Rusije, kjer slednja ni privolila v dodatno znižanje črpanja nafte (za 1,5 milijonov sodčkov nafte na dan do konca leta) in odstopila od sedanjih omejitev, ki jih je podpisala z Opecom. Cena sodčka nafte brent je v petek upadla za 9,4 %. Na rusko odločitev je čez vikend odreagirala Savdska Arabija, ki je napovedala povečanje črpanja nafte in znižala svoje uradne cene. Cena za sodček nafte je tako ob odprtju upadla za približno 30 %, kar je napovedalo slab uvod v nov borzni teden. A nižja cena nafte prinaša tudi koristi. Tako je Svetovna banka že pred nekaj leti ocenila, da bi znižanje cene nafte (povprečne letne borzne cene) za 30 odstotnih točk zaradi šoka na strani ponudbe imelo na gospodarstvo pozitiven učinek in sicer pride do srednjeročnega povišanja svetovnega BDP za 0,5 %. Povprečen potrošnik lahko glede na dogajanja v preteklem tednu pričakuje nižjo obrestno mero pri posojilu, nižje cene goriv, torej mu bo ostal presežek, ki ga bo lahko namenil za druge varčevalne cilje ali potrošne dobrine.