01. 11. 2010

Relativna vrednotenja tehnoloških družb zgodovinsko ugodna

Predzadnjo recesijo pred desetimi leti je zaznamoval pok tehnološkega balona, ki mu je sledilo desetletje podpovprečne donosnosti in stagnacije delnic tehnoloških družb. Danes, ob koncu druge recesije preteklega desetletja, pa si lahko zastavimo vprašanje: so tehnološke delnice morda sedaj dober nakup?

V kapitalističnem gospodarstvu najhitreje rastejo družbe, ki jim ob visokokvalificiranih zaposlenih in velikem proračunu za raziskave ter razvoj uspe z inovativno tehnologijo ali inovativno uporabo starih tehnologij razviti proizvod, ki ni zgolj nov in boljši, temveč spremeni način našega življenja in razmišljanja. Če pomislimo na pametne mobilne telefone, windowse, google, facebook, ipod, kindle itd., kaj hitro ugotovimo, da so nam ti proizvodi že spremenili življenje, družbe, ki so jih lansirale, pa žanjejo izjemne poslovne rezultate. To se seveda pozna tudi na gibanju tečajev delnic, kar je za vlagatelje dobrodošla novica.

Delnice uspešnih tehnoloških družb danes ponovno privabljajo pozornost vlagateljev. Cena delnice družbe Apple, trenutnega sinonima za tehnološki razvoj in v še večji meri marketinškega protagonista, se je v zadnjem letu in pol potrojila. S tržno kapitalizacijo v višini 267,5 milijarde ameriških dolarjev ¹ je družba Apple zasedla drugo mesto na svetu.

Tehnološke delnice hitro iz recesije

Delnice družb sektorja informacijskih tehnologij so v pretekli recesiji utrpele podobne posledice kot širši delniški trg. Med recesijo so tudi družbam, ki proizvajajo računalnike in drugo tehnološko opremo, drastično upadla naročila. Še večji upad prodaje so doživele družbe, ki proizvajajo polprevodnike ali opremo za izdelavo polprevodnikov, medtem ko so preteklo recesijo relativno mirno prebrodile družbe, ki ustvarjajo računalniške programe in opravljajo sorodne storitve. Konec recesije je prinesel popolno okrevanje tehnoloških družb, merjeno tako s prodajo, ki se je vrnila na predrecesijske ravni, kot tudi z dobički, ki so ravni rekordnega četrtega četrtletja leta 2007 celo presegli. Krč, ki so ga med recesijo utrpele tehnološke družbe, očitno popušča, saj nakupi prihajajo tako s strani potrošnikov kot še zlasti podjetij. Slednja morajo namreč za nemoteno in produktivno poslovanje zastarelo opremo menjati z novo, mnogo podjetij pa z investicijami v nove tehnologije tudi aktivno znižuje stroške poslovanja ².

Delnice družb iz sektorja informacijskih tehnologij so relativno poceni, tako je razmerje med ceno delnice in dobičkom (kazalnik P/E) za tehnološke družbe na zgodovinsko nizki ravni in se znatneje ne razlikuje od povprečne vrednosti kazalnika P/E ameriških delnic. To ob predpostavki nadpovprečne rasti dobičkov nakazuje ugodno vrednotenje. Predpostavka je dokaj realistična, saj so - sodeč po nedavni zgodovini - dobički tehnoloških družb presenetljivo robustni. Nižji kazalnik P/E bi utegnilo pojasniti morebitno večje tveganje tehnoloških družb, saj bi vlagatelji zahtevali premijo za tveganje v obliki višje zahtevane donosnosti, a nihajnost delnic tehnoloških družb v zadnjem času znatno večjega tveganja te panoge ne potrjuje. Ob trenutno zgodovinsko nizkih vrednotenjih so tehnološke delnice torej lahko dober nakup.