28. 10. 2024

Elon Musk ima v zadnjem obdobju precej razlogov za zadovoljstvo. Potem ko je dosegel nov mejnik v svojem vesoljskem programu je za optimizem poskrbelo tudi dobro poslovanje Tesle. Kitajska nadaljuje z ukrepi namenjenimi spodbudi in prestrukturiranju gospodarstva. 

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (18.10.2024 – 25.10.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 25.10.2024)
Svet - MSCI World	-0,68%	+21,65%
ZDA - S&P 500	-0,39%	+26,09%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,17%	+11,58%
Japonska - Topix	-3,86%	+7,13%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,19%	+16,41%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Potem ko je ameriški delniški indeks S&P 500 v preteklem tednu dosegel rekordno vrednost, je ta teden vrednost indeksa nekoliko upadla, kar je sicer prvi padec v zadnjih 6-ih tednih. Zadnji makroekonomski podatki namreč nakazujejo, da se pritiski na Fed, glede nižanja obrestne mere, znižujejo. Indeks PMI, ki meri proizvodnjo aktivnost v ZDA in ga izračunava družba S&P Global, je oktobra zrasel iz 47,3 na 47,8, kar je za 0,3 več od konsenza analitikov. Indeks kaže na ohlajanje proizvodnega sektorja že zadnje 4 mesece, a potem ko je pretekli mesec dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih se je trend nekoliko obrnil. Na vrednost indeksa je negativno najbolj vplival padec novih naročil, ki pada že 4 mesece zapored. Sestavljeni indeks PMI, ki poleg proizvodne meri tudi storitveno aktivnost je porasel za 0,3 na 54,3. S trga dela so prišle mešane novice, saj je število novih prošenj za nadomestilo v primeru brezposelnosti nepričakovano upadlo v primerjavi s preteklim tednom in sicer za 15 tisoč na 227 tisoč prošenj, je pa po drugi strani celotno število Američanov, ki dobivajo to podporo zraslo za 28 tisoč na 1,9 milijona, kar je največ od novembra 2021. Fed je v svoji t.i. Bež knjigi objavil, da gospodarska aktivnost v ZDA bolj ali manj stagnira od septembra dalje, povpraševanje po novi delovni sili se nekoliko umirja, prav tako pa se rahlo zmanjšujejo inflacijski pritiski.

Svetla točka na ameriškem borznem trgu je pretekli teden bila delnica Tesle, katere vrednost je po objavi poslovnih rezultatov poskočila za 22 %, kar je največji skok po letu 2013. Prihodki družbe so se namreč v tretjem četrtletju letos povečali za 8 %, dobiček pa kar za 17 %. Elon Musk, predsednik uprave Tesle, je podal tudi zelo optimistično napoved, da za naslednje leto pričakuje 20-30 odstotno rast prihodkov. Po drugi strani je na delniški indeks negativno vplivala delnica tehnološkega giganta Apple, katere vrednost je upadla za 3 % potem ko je priznan analitik, ki sledi poslovanju Appla zapisal, da se je število naročil za novi iPhone 16 zmanjšalo za 10 milijonov, hkrati pa dodal, da ni nobenih indikacij, da naj bi integracija umetne inteligence v operacijski sistem novih telefonov kakorkoli pozitivno vplival na prodajo.

Tudi evropski delniški indeksi so upadli zaradi pričakovanj, da bo Fed znižal obrestne mere počasneje od pričakovanj. Dodatno, indeks PMI Composite družbe S&P Global kaže nadaljnjo upočasnitev gospodarske aktivnosti evroobmočja v oktobru. Predvsem je problematičen proizvodni sektor, saj je indeks proizvodnje oktobra znašal le 45,9, kar pomeni, da se proizvodnja v evroobmočju zmanjšuje že 19 mesecev zapored, najbolj negativen vpliv pa imata gospodarstvi Francije in Nemčije. Zaradi ohlajanja rasti evropskega gospodarstva in inflacije, ki je septembra celo padla pod ciljno, se vedno bolj povečuje pritisk na ECB po nadaljnjem znižanju obrestne mere, kjer so trenutno mnenja ločena. Medtem ko guvernerka Christine Lagarde še vedno zagovarja nekoliko previdnejšo monetarno politiko, so najvidnejši podporniki hitrejšega nižanja predstavniki Francije, Portugalske in Finske.

Kitajski delniški indeksi po manjšem popravku nadaljujejo rast potem ko je kitajska centralna banka objavila nadaljnje stimuluse za gospodarstvo. Sicer je ključno obrestno mero pričakovano pustila na trenutnih 2 %, a je znižala obrestno mero 1-letnih in 5-letnih bančnih kreditov za 25 bazičnih točk. S tem želijo povečati potrošnjo kitajskega potrošnika, saj je eden primarnih ciljev zadnjih stimulacijskih ukrepov kitajske vlade povečanje domačega povpraševanja. Kitajska se je namreč v preteklosti preveč zanašala na investicije v nepremičnine in proizvodno dejavnost za krepitev gospodarske rasti, medtem ko je bil prispevek domače potrošnje v BDP zelo nizek. Sedaj se pa vlada, po težavah nepremičninskega sektorja, trudi prestrukturirati svoje gospodarstvo na način da okrepi svoj domači trg. Vladni predstavniki zato trdijo, da bomo v prihodnosti priča novim spodbudam potrošniku, s čimer upajo, da bodo lahko dosegli svoje cilje za letošnje leto.