26. 04. 2021

Kapitalski trgi so po večtedenski rasti v preteklem tednu izgubili svoj zagon. Ob pomanjkanju novic, ki bi poganjale nadaljnjo rast, so ključni delniški indeksi zabeležili padec vrednosti. Največji upad je zabeležil japonski delniški indeks, kjer se zaradi ponovnega večanja števila novih okužb z novim koronavirusom odločajo o dodatnih restriktivnih ukrepih.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (16.4.2021- 23.4.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020-23.4.2021)
Svet - MSCI World*	-0,99%	+11,55%
ZDA - S&P 500*	-0,91%	+13,17%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,61%	+11,10%
Japonska - Topix*	-2,40%	+4,18%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,45%	+6,58%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Po večtedenski rasti in rednem doseganju novih rekordnih vrednosti delniških indeksov se je rast le-teh v preteklem tednu zaustavila. Ob pomanjkanju spodbudnih novic so se vrednosti indeksov tekom celotnega tedna zadrževale pod izhodiščnimi nivoji. Novica, ki je vzbudila nekoliko več pozornosti, je bila objava ameriškega predsednika, Joe Bidena, da namerava v tem tednu predstaviti predlog dviga davkov najpremožnejšim Američanom. Predlog predvideva, da bi tisti, z letnimi prihodki, ki presegajo milijon ameriških dolarjev, v davčno blagajno namenili dvakrat višji znesek iz naslova kapitalskih dobičkov. Le-ti bi bili za del, ki presega milijon dolarjev, obdavčeni po 39,6-odstotni davčni stopnji. Z novimi davčnimi prihodki bi ameriška vlada financirala ukrepe za izboljšanje zdravstva, izobraževanja in podaljšanja pomoči družinam v obliki otroškega dodatka. Na novico so se delniški trgi odzvali z upadom vrednosti, a so že naslednji dan nadoknadili celotno izgubo preteklega dne. Umiritev strasti na trgih je verjetno posledica zavedanja, da bo izplen po pogajanjih v Kongresu na koncu prinesel precej manjši dvig davčne stopnje, hkrati pa bo povečan davek vplival na malo število Američanov oziroma natančneje, le 0,32 % davkoplačevalcev.

Na evropskih tleh se delniški trgi prav tako teden zaključili nižje. Na zasedanju Evropske centralne banke so kot pričakovano, ključne obrestne mere ohranili nespremenjene. Predsednica centralne banke, Christine Lagarde, pa je vnovič potrdila, da bodo obrestne mere ostale nizke še nekaj časa, nakupi obveznic pa bodo v drugem četrtletju potekali v bistveno večjem obsegu kot v prvem.

Iz korporativnega sveta je odmevala novica s strani družbe Netflix. Ponudnik videopretočnih vsebin je namreč v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležil visok upad števila novih naročnikov. Družba za padec krivi rastoče nivoje precepljenosti proti novemu koronavirusu in splošen trend odpiranja gospodarstev, na račun katerih njihove potencialne stranke čedalje manj časa preživijo pred televizorjem. Tako v družbi pričakujejo, da bo število novih naročnikov v drugem četrtletju verjetno še nižje. Se pa zato odpiranja gospodarstev bolj veselijo družbe povezane s turizmom. Največje ameriške letalske agencije, United Airlines, American Airlines in Southwest Airlines, so sicer ponovno objavile slabše poslovne rezultate za preteklo četrtletje, vendar so hkrati vse opozorile, da opažajo bistveno rast povpraševanja po potovanjih na turistične destinacije.

Kljub pričakovani pospešitvi globalnega gospodarstva ob postopni odpravi restriktivnih ukrepov, ob čemer Mednarodni denarni sklad za letošnje leto napoveduje 6-odstotno rast svetovnega gospodarstva, pa bodo še hitrejšo rast omejevale težave v oskrbovalnih verigah. V mesecu marcu je slaba polovica od 800 vprašanih manjših ameriških podjetij odgovorila, da se sooča s težavami pri dobavah, kot so zamude oziroma povišane cene. Poleg pandemije so namreč samo letos dobave otežile še slabe vremenske razmere, ki so v sicer topli Teksas prinesle zimske razmere, nasedla ladja v Sueškem prekopu in nezadostna prevozna infrastruktura, ki ne zmore oskrbeti povečanega transportnega prometa.