03. 06. 2019

Nova bojna fronta predsednika Trumpa z Mehiko in grožnja povračilnih trgovinskih ukrepov Kitajske sta povzročila enega večjih tedenskih padcev delniškega indeksa S&P 500 v letošnjem letu. Z gospodarskimi podatki pozitivno presenečata Slovenija in evropsko gospodarstvo, ki morda le ni tako šibko, kot kažejo nekatere objave.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (24.05.2019-31.05.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-31.05.2019)*
Svet - MSCI World*	-1,90%	+12,94%
ZDA - S&P 500*	-2,58%	+10,73%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,68%	+12,04%
Japonska - Topix*	-0,71%	+6,76%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,63%	+6,88%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 5 % carin za mehiško blago, če Mehika ne ustavi priseljencev, ki nezakonito vstopajo v ZDA. Ameriški predsednik se je južne sosede lotil z orožjem, ki ga uporablja proti vedno bolj razširjeni skupini držav, t.j. carine, kar bi lahko celo ogrozilo nov trgovinski sporazum držav Severne Amerike (NAFTA). Carine naj bi začele veljati 10. junija in bodo veljale dokler nezakoniti priseljenci ne bodo prenehali vstopati v ZDA. Dejal je še, da se bodo carine zvišale za dodatno 5 odstotnih točk vsak mesec (vse do 25 %), če se bo imigrantska kriza nadaljevala. Na drugi strani je Peking pripravil povračilni načrt za omejitev izvoza redkih surovin v ZDA, če se bo to izkazalo kot potrebno. Kitajska vlada je s tem pripravila ukrepe, s katerimi bi ciljno prizadela ameriško gospodarstvo. Najverjetneje so cilj takšne politike redke težke kovine, pri katerih so ZDA posebej odvisne od Kitajske. Kitajska vlada dodatno pravi, da je pripravljena sodelovati z ZDA pri umiritvi trgovinske napetosti, a hkrati obtožuje ameriško administracijo za propad v pogovorih in poudarja da ne bo podlegla pritiskom.

Poročilo za ZDA o aprilskem naročilu trajnih dobrin kaže na upočasnitev rasti ameriškega gospodarstva. Iz poročila je razvidno, da se povpraševanje po proizvodih ohlaja. To je zaskrbljujoč signal za gospodarsko rast iz več razlogov. Prvič, to pomeni manjši neposredni prispevek iz naslova fiksnih investicij k bruto domačemu proizvodu (BDP) v prihodnjem letu. Drugič, s tem zopet motor rasti postaja zgolj potrošniška poraba. Morebitno nadaljnje ohlajanje bi lahko znižalo ameriško pogajalsko moč pri trgovinskih sporih, saj bodo ZDA morale v leto 2020, ko so na sporedu ameriške predsedniške volitve, vstopiti v dobri gospodarski kondiciji, če Trump ne želi ogroziti novega mandata.

Na stari celini je medtem pozitivno presenetila objava, da se je gospodarsko zaupanje v evro območju maja nepričakovano izboljšalo, s čimer se je zaključilo več kot leto dni trajajoče upadanje, ko se je regija borila s številnimi težavami pri proizvodni aktivnosti. Izboljšanje zaupanja je bilo predvsem posledica največjega povečanja pričakovanj glede industrijske proizvodnje v zadnjih šestih letih. K optimizmu je prispeval še podatek o rasti bančnih posojil v aprilu, kar je signal, da evropsko gospodarstvo in potrošnik morda le nista tako šibka. Posojila gospodinjstvom so se glede na leto prej povečala za 3,4%, kar je najhitreje po januarja 2009, posojila nefinančnim družbam pa so se povečala za 3,9%, kar je največja porast v letošnjem letu.

Eno najvišjih rasti BDP v Evropi je v preteklem tednu objavila Slovenija. BDP je bil v prvem četrtletju 2019 za 3,2 % višji kot v prvem četrtletju leta 2018, z izločenimi vplivi sezone in koledarja pa celo za 3,7 %. Za primerjavo, evrsko gospodarstvo je v istem obdobju zraslo za 1,2 %. Nizka ostaja tudi stopnja brezposelnost, ki je v enem letu upadla za 1,1 odstotno točko na 4,8 % (povprečje EMU znaša 7,7 %). Ob krepitvi pritiskov na rast plač se standard prebivalcev Slovenije izboljšuje, saj je rast cene življenjskih potrebščin oz. inflacija, ki je maja 2019 na letni ravni znašala 1,4 %, zaostaja za rastjo plač.