20. 03. 2023

Negativno vzdušje vlagateljev, povezano z burnim dogajanjem v bančnem sektorju, se nadaljuje. Po zlomu dveh manjših nesistemskih ameriških bank pred dobrim tednom sta se namreč v preteklih dneh v likvidnostnem krču znašli še ameriška First Republic Bank in švicarska Credit Suisse.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (10.3.2023 – 17.3.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 17.3.2023)
Svet - MSCI World	-0,02%	+2,86%
ZDA - S&P 500	+1,43%	+2,78%
Evropa - DJ STOXX 600	-3,73%	+3,21%
Japonska - Topix	-1,64%	+3,15%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,30%	+0,14%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Kalifornijska banka First Republic Bank se je zaradi visokega odtoka nezavarovanih depozitov srečala s hudimi likvidnostnimi težavami, a se je 11 velikih bank zavezalo k usklajenemu reševanju banke, ki naj bi vlil zaupanje varčevalcev v ameriški bančni sistem. Državni bančni velikani, med njimi JPMorgan Chase & Co., Bank of America in Citigroup, so v zadnjih tednih zbirali depozite prestrašenih strank, ki so ob propadu manjših bank in povečani negotovosti prenesle svoja sredstva v sistemsko pomembne banke. Zdaj pa so ti bančni velikani vložili za skupno 30 milijard dolarjev svojih sredstev in se zavezali, da bodo denar pri First Republic Bank deponirali za vsaj 120 dni. Kljub novicam o reševanju pa je cena delnice kalifornijske banke ob zavedanju resnosti težav v petek upadla za 33 %, na tedenski ravni pa za 72 %.

V primežu likvidnostne krize se je znašla tudi druga največja švicarska banka Credit Suisse, ki naj bi s svojo 167-letno tradicijo veljala za preveliko, da bi lahko propadla. Vlagatelji so tako spremljali burno nedeljsko dogajanje, ki se je zaključilo z večerno novico, da bo UBS, največja švicarska banka, prevzela Credit Suisse, kupnina pa bo znašala 3 milijarde evrov. Glede na dogovor bodo delničarji Credit Suisse prejeli 1 delnico UBS za 22,48 delnice Credit Suisse. Švicarska centralna banka, ki bo zagotovila do 100 milijard švicarskih frankov likvidnostne pomoči za podporo prevzemu, je poudarila, da prevzem Credit Suisse s strani UBS predstavlja rešitev za zagotovitev finančne stabilnosti in zaščito švicarskega gospodarstva v tej izjemni situaciji. Čeprav prevzem Credit Suisse začasno zmanjšuje tveganja, pa se s tem v ospredje postavlja vprašanje o temeljnem zdravju enega največjih delniških sektorjev v Evropi in prinaša več negotovosti v bančni sektor. Evropska centralna banka (ECB) je sicer v četrtek zvišala obrestno mero za 50 bazičnih točk in ob tem obljubila podporo bankam, če jo bodo potrebovale. Poteza ECB se je nakazovala že več tednov, saj inflacija v evroobmočju ostaja močno nad ciljno 2-odstotno ravnjo na srednji rok. V petek objavljeni podatki za februar namreč kažejo na še vedno visoko, 8,5-odstotno inflacijo v evroobmočju, potem ko je januarja znašala 8,6 %. ECB ob tem poudarja, da je bančni sektor v evroobmočju odporen, saj imajo banke močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, nabor orodij denarne politike ECB pa je dovolj obsežen, da lahko zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v evroobmočju.

Kljub bančnemu preplahu in padcu cen bančnih delnic se vrednosti glavnih ameriških delniških indeksov v preteklem tednu niso znižale, kar je posledica precejšnje rasti cen delnic tehnoloških in komunikacijskih velikanov. Povsem drugače je bilo na evropskem borznem parketu, kjer se je negativno razpoloženje v bančnem sektorju razširilo tudi med lastnike delnic družb iz ostalih sektorjev, ki so posledično utrpeli izgube. Poleg bančnih delnic so se v strahu pred recesijo močno pocenile še delnice energetskih družb, saj se je cena za sodček zahodnoteksaške nafte (WTI Cushing) znižala za 13 % (merjeno v evrih).

V naslednjih dneh bo pozornost vlagateljev usmerjena v bančni sistem in odločitve centralnih bank, saj bo potekalo zasedanje Fed-a. Čeprav boj proti inflaciji ostaja ključna prioriteta, pa se je ob zadnjih dogodkih verjetnost za dodatno zvišanje obrestne mere močno znižala. Ob tem velja izpostaviti tudi aktualno dogajanje na obvezniških trgih – medtem ko je v začetku marca zahtevana stopnja donosnosti ameriške 2-letne obveznice znašala 5 %, je zdaj upadla na 3,8 %.