30. 12. 2015

Leto 2015 je bilo dobro za vlagatelje na razvitih delniških trgih, medtem ko so se razvijajoči se trgi slabše odrezali. Kako pa kaže za leto 2016? Več informacij dobite v decembrski številki Analitskega pregleda.

Za nami je leto mešanih borznih občutkov. Medtem ko so borze razvitih finančnih trgov dosegle lepe pozitivne donosnosti, so težave povzročale predvsem borze razvijajočih se trgov na čelu s Kitajsko. Kitajska borza je v zadnjih letih dosegala izjemne rasti, vrednotenja tega delniškega trga pa so bila izrazito neugodna. Kljub izjemni gospodarski rasti, ki jo dosega kitajsko komunistično-kapitalistično gospodarstvo, pritoku tujih investicij in skokoviti rasti domače zasebne potrošnje je vrednotenje kitajskega delniškega trga kazalo prav vse simptome borznega balona. Ta je v letu 2015 končno počil. Dejansko se na Kitajskem ni zgodilo nekaj nepričakovanega, le prehitelo je pričakovanja vlagateljev. Poleti je tako Kitajska nekoliko zamajala tudi razvite trge, a se je hitro potrdilo, da nismo priča scenarijem iz leta 2008, temveč običajni korekciji, ki je tudi posledica nervoze vlagateljev po izjemnih rasteh delniških trgov v zadnjih skoraj 7 letih. Borze razvitih trgov so tako v letu 2015 dosegle rahlo višje donosnosti od zgodovinskih povprečij, po drugi strani pa so bile donosnosti občutno boljše kot pri varnejših oblikah naložb.  

Nizko tvegane naložbe s fiksnim donosom kljub temu zaostanku danes, še bolj kot pred letom dni, prinašajo kvečjemu malo več od nič. Tu je lahko govora tako o obveznicah kot vezanih depozitih. Denarja je v sistemu enostavno preveč in najosnovnejši zakon ponudbe in povpraševanja pravi, da ceno denarja (obrestno mero) določa količina denarja v obtoku in povpraševanje po njem. Tudi v letu 2016 ne pričakujemo izboljšanja razmer za obveznice. Nasprotno, če se bodo deflacijska pričakovanja umirila, bi utegnile dolgoročne obresti nekoliko narasti, kar dela v tem trenutku dolgoročne in varne obvezniške naložbe še manj privlačne. Ob slabih obetih za naložbe s fiksnim donosom se vse več vlagateljev ozira proti delnicam. Trenutno so delnice kljub že omenjeni 7-letni rasti delniških tečajev še vedno primerjalno najbolj zanimiva opcija za varčevanje. Ob sicer višjem prevzetem tveganju prinašajo najvišje pričakovane donosnosti. Njihovo ne več poceni, a še vedno razumno vrednotenje, pa potrjujejo tudi visoke dividendne donosnosti, ki tudi če se delniški tečaji nikamor ne premaknejo, prinašajo vlagateljem na nekaterih razvitih borzah celo do 5 % letne donosnosti. Ob številnih možnostih, pasteh in pričakovanjih se poraja legitimno vprašanje, kam naložiti denar, da se bo ta karseda dobro plemenitil. Morda dobite kakšno idejo tudi ob prebiranju Analitskega pregleda, ki je pred vami in v katerem naši analitiki podajajo svoja pričakovanja o borzah v letu 2016.  

Počasi in (žal) s precejšnjim zamikom se tudi prihranki slovenskih varčevalcev selijo na kapitalske trge, v največji meri ravno preko vzajemnih skladov. Do konca novembra so neto prilivi v slovenske vzajemne sklade znašali 136,5 mio EUR, kar je rezultat, ki ga v Sloveniji nismo beležili vse od leta 2007. V evropske vzajemne sklade se je po podatkih evropskega združenja družb za upravljanje do konca oktobra steklo kar 500 mrd EUR. Apetit po varčevanju v vzajemnih skladih, zlasti delniških, je torej med vlagatelji zelo velik.  

Naj se za konec v imenu celotne družbe NLB Skladi zahvalim vsem vlagateljem za izjemno zaupanje, ki ste nam ga izkazali v letu 2015. Verjamem, da bomo izkazano zaupanje upravičili s profesionalnostjo, skrbnostjo in etičnimi standardi, ki jih zasledujemo vse od začetka našega poslovanja. Želimo vam zdravo, uspešno in donosno leto 2016!