21. 12. 2017

Slovenija je v letu 2017 izplavala iz krize. Podobno kot v Sloveniji se zdi, da se med in mleko, vsaj v primerjavi z desetletjem poprej, cedita tudi drugod po svetu.

Slovenija je v letu 2017 izplavala iz krize. Čeprav bodo statistiki rekli, da to ne drži, saj beležimo pozitivno rast že vse od leta 2014, je percepcija ljudi o gospodarski situaciji šele letos postala pozitivna, in še kako! Slovenci kupujemo avtomobile, stanovanja, hiše. Tisti, ki hiš in stanovanj ne kupujemo, pa jih vsaj obnavljamo. Potujemo, jemo in pijemo v lokalih, kupujemo obleke in športne rekvizite. Če je od leta 2014 našo gospodarsko rast podžigal Hans(1), je v letu 2017 Janez stvari vzel v svoje roke. Domača potrošnja se seveda v večji meri odraža v splošnem optimizmu v državi, saj imajo od nje več lokalni ponudniki blaga in storitev. Dodatno je h gospodarski rasti in optimizmu prispevala državna potrošnja, saj se je zagnal obsežen program infrastrukturnih investicij. Skupaj s super volilnim letom 2018 se to odraža v dejstvu, da je praktično ni ceste, ki jo ne bi obnavljali. Skratka, v Sloveniji se končno, po skoraj desetih letih zelja in matevža, ponovno cedita med in mleko.

Podobno kot v Sloveniji se zdi, da se med in mleko, vsaj v primerjavi z desetletjem poprej, cedita tudi drugod po svetu. V ZDA se tako napoveduje, da bo v letu 2018 brezposelnost padla pod 4 %. To pomeni, da dela praktično vsak, ki želi, delodajalec, ki potrebuje dodatno delovno silo, pa mora dvigniti plače, da pridobi delavce iz drugih družb. Temu kaj kmalu sledi inflacija, zato ameriška centralna banka (Fed) napoveduje v letu 2018 kar tri dvige ključne obrestne mere. Mi ji verjamemo in napovedujemo, da bodo ameriški delniški trgi po donosnosti v letu 2018 zaostali za evropskimi. Evropa raste, analitiki pa kar tekmujejo, kateri bo napovedi gospodarske rasti za prihodnja leta bolj dvignil. Evropske delnice so v povprečju cenejše od ameriških, obrestne mere pa naj bi do konca leta 2019 ostale negativne. Potenciala za rast je torej še veliko, skrbi v Evropi pa vse manj, zato se morajo vrednotenja približati ameriškim, kar pomeni, da lahko v letu 2018 v Evropi pričakujemo lepe pozitivne donosnosti. Kot že kar nekaj let nam še vedno niso všeč trgi v razvoju. Vrednotenja tam so primerjalno gledano z razvitim svetom visoka, še posebej, če upoštevamo korupcijo, odsotnost reform in občutno nižjo institucionalno varnost.

Nizke obrestne mere, ki lahko le še rastejo v kombinaciji s pričakovano višjo inflacijo, ne pomenijo nič dobrega za obvezniške naložbe oziroma kakršnekoli naložbe s fiksnim donosom (tudi zakladne menice, vezani depoziti, itd.). Če že morate poseči po varnejših obvezniških naložbah, pa kupujte podjetniške obveznice s krajšim trajanjem in nižjimi bonitetnimi ocenami, saj je v razmerah cvetočega gospodarstva verjetnost stečajev podjetij nižja in posledično nižja tudi verjetnost, da posojenega denarja ne boste dobili nazaj.

Lahko smo veseli, da se tako v Sloveniji kot v večini razvitega sveta končno spet cedita med in mleko. Čeprav se je po skoraj 9 letih veselice na borzah (z nekaj nevihtami vmes) smiselno vprašati, koliko časa bo še trajalo, v NLB Skladih verjamemo, da bo leto 2018 pozitivno za vlagatelje na delniških trgih. Želimo vam aktivno, zdravo in donosno leto 2018.

1 Slovenski največji izvozni trg je Nemčija.