24. 03. 2025

Čeprav je običajno v središču zanimanja vlagateljev zasedanje ameriških zveznih rezerv (Fed), pa so vlagatelji v preteklem tednu z večjim zanimanjem spremljali glasovanji obeh domov nemškega parlamenta, saj ni šlo le za odločanje glede prihodnosti Nemčije, ampak tudi za prihodnost Evrope.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (14.03.2025 – 21.03.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 21.03.2025)
Svet - MSCI World	+1,24%	-4,38%
ZDA - S&P 500	+1,08%	-7,56%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,62%	+9,37%
Japonska - Topix	+3,27%	+1,88%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,72%	+1,25%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

V preteklem tednu je zasedal odbor ameriškega Fed-a, ki pa po pričakovanjih ni spremenil temeljne obrestne mere, kapitalski trgi pa so objavo sprejeli brez večjih nihanj. Dejansko sta imeli na borze večji vpliv po eni strani znižana napoved gospodarske rasti za ZDA, ki naj bi se po predvidevanjih znižala na 1,7 % (pričakovanja v decembru 2024 so znašala 2,1%) in zvišanje pričakovane jedrne inflacije na 2,8 % (predhodno pričakovanje o zvišanju za 2,5 %). Predsednik ameriške centralne banke Powell si je ob omembi inflacije tokrat po dolgem času dovolil uporabiti besedo »tranzitorno« oziroma »prehodno«, kar je vlagatelje očitno pomirilo in sledila je rast delniških indeksov. V zadnjem tednu je tako osrednji delniški indeks S&P 500 pridobil 1,08 %, merjeno v evrih. Podobno je bilo tudi na trgu obveznic, kjer je 10-letna ameriška državna obveznica pridobila 0,52 % vrednosti, nasprotno pa se je njena donosnost znižala na 4,28 %. To je še posebej pomembno za obdobje prvega polletja, saj ima zvezna vlada pred seboj ogromen obseg refinanciranja dolga, zato je višina obrestne mere za novo zadolževanje pri tem ključna. Predsednik Fed-a je še enkrat nakazal, da za letos lahko pričakujemo še dve znižanji obrestne mere za 25 bazičnih točk, kar je bilo prav tako skladno s pričakovanji trga.

Kot omenjeno predhodno, sta osrednja dogodka preteklega tedna potekala v obeh domovih nemškega parlamenta, kjer se je odločalo o tem, ali se lahko Nemčija zadolži za več kot 1 % proračuna. Glede na to, da na stari celini narašča strah pred nadaljnjo rusko agresijo, je bil izid glasovanja zelo pomemben tako geopolitično kot z gospodarskega vidika. Negotovost glede izidov obeh glasovanj je še dodatno povečevala zanimanje. Pozitiven končni rezultat pomeni dodatnih 500 milijard investicij, ki bodo šle v večjem deležu za obrambno industrijo, v manjšem pa za infrastrukturo in zeleno energijo. Cena delnice nemškega podjetja za izdelavo vojaške tehnologije Rheinmetall je sicer v zadnjem tednu upadla za 2,37 %, kljub temu pa se je samo v letošnjem letu povišala za 112,33 % in je tudi najdonosnejša delnica v širšem evropskem delniškem indeksu Stoxx 600 Europe letos. Indeks je sicer v zadnjem tednu pridobil 0,62 % vrednosti. Dolg Nemčije, ki je v preteklosti veljal za zlati standard, kar se tiče poplačila, je tako sicer izgubil malce sijaja, kljub temu pa ohranil visoko oceno zaupanja vlagateljev. Donosnost 10-letne državne obveznice se je zvišala na 2,76 %, medtem ko je v sredini decembra 2024 znašala 2,03 %.

Po 2 tednih rasti se je znižala vrednost obeh najpomembnejših kitajskih delniških indeksov. Padec optimizma je deloma posledica povečane negotovosti v zvezi z dodatnimi tarifami s strani ZDA, deloma pa je povezan s še vedno pešajočim kitajskim nepremičninskem sektorjem. Aktivnost nepremičninskega sektorja na Kitajskem se je namreč v prvih dveh mesecih znižala za 9,8 % in ugiba se, da dno še ni bilo doseženo. Zvišala se je tudi stopnja brezposelnosti v kitajskih mestih, in sicer na 5,4 %. Po drugi strani pa je bilo objavljenih kar nekaj optimističnih makroekonomskih podatkov, ki potrjujejo, da bi Kitajska brez večjih težav morala doseči ciljno 5 % rast BDP. Prodaja na drobno je v prvih dveh mesecih leta znašala 4 %, še bolj pa veseli zvišanje industrijske proizvodnje za 5,9 %. Kitajski delniški indeks MSCI China je v zadnjem tednu izgubil 1,16 % vrednosti. Za razliko od preostalega razvitega sveta se Japonska sooča s trdovratnejšo inflacijo, zato gredo pričakovanja vlagateljev v smer zviševanj obrestnih mer. Na zasedanju centralne banke v preteklem tednu je tako vodstvo z zmernejšim tonom očitno ugajalo okusu vlagateljev, saj se je vrednost osrednjega delniškega indeksa Topix zvišala za 3,27 %.