29. 01. 2024

Pretekli teden je prinesel niz pozitivnih makroekonomskih novic iz ZDA, ki kažejo na robustno gospodarsko rast in umirjanje inflacije, kar dodatno pritiska na ameriško centralno banko (Fed) za zgodnejše znižanje ključne obrestne mere. Pozitivne novice prihajajo tudi iz Evrope, ki je po besedah guvernerke Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde na pravi poti, da umiri inflacijo. Za piko na i pa je za dodatno pozitivno vzdušje poskrbela kitajska vlada, ki je najavila nov paket finančnih stimulusov.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (19.1.2024 – 26.1.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 26.1.2024)
Svet - MSCI World	+1,66%	+3,55%
ZDA - S&P 500	+1,62%	+4,83%
Evropa - DJ STOXX 600	+3,06%	+1,02%
Japonska - Topix	-0,23%	+2,23%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+2,29%	-1,40%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Čeprav so se na začetku leta 2024 pojavile nekatere negotovosti glede gospodarske rasti, so podatki iz zadnjega tedna jasno pokazali, da je ameriško gospodarstvo v odlični kondiciji. Prvi podatek, ki je pozitivno presenetil, je bil indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnji, ki je januarja prešel iz območja krčenja (vrednost pod 50) in dosegel vrednost 50,3, kar je precej nad pričakovanji analitikov (47,6) ter s tem dosegel najvišjo vrednost od oktobra 2022. Pozitivno je presenetil tudi indeks nabavnih menedžerjev v storitvenem sektorju, ki je prav tako končal v ekspanzivnem območju in januarja dosegel vrednost 52,9. Predvsem pa je navdušil podatek, da je ameriški bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju zrasel za 3,3 odstotka, kar je precej več od pričakovane rasti (1,5 odstotka). Spodbudne makroekonomske objave pa je še dodatno okrepil podatek o umiranju stopnje inflacije. Jedrni indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki predstavlja osrednji kazalnik inflacije za Fed, je v preteklem četrtletju dosegel 2-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. To predstavlja pomemben signal, da se Fed uspešno premika proti cilju stabilizacije rasti cen v višini dveh odstotkov. Pozivne novice so se prelile tudi na finančne trge, kar je se je izkazalo v vnovični rasti vrednosti osrednjega ameriškega indeksa S&P 500, ki je teden zaključil z novim rekordom. Na drugi strani pa sta nekoliko negativno presenetili delnici Intela in Tesle, ki sta zaradi slabših napovedi poslovnih rezultatov zabeležili precejšen upad cene na borzi.

Na stari celini je bilo največ pozornosti usmerjene v zasedanje sveta Evropske centrale banke (ECB). V skladu s pričakovanji analitikov je ECB ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 4,50 odstotka. Ključni element tega zasedanja je bil poudarek, ki ga je guvernerka ECB Christine Lagarde namenila inflaciji, saj je sporočila, da se trend upadanja le-te nadaljuje, kar je pomemben kazalnik v kontekstu monetarne politike in še povečuje obete o možnosti hitrejšega nižanja ključne obrestne mere v prihodnosti. Poslovna aktivnost v evroobmočju se je v januarju skrčila že osmi zaporedni mesec, vendar manj kot v preteklih mesecih, kar pa je znak, da se trenutno gospodarsko upadanje morda že počasi stabilizira. Vrednost indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), ki združuje aktivnost v proizvodnem in storitvenem sektorju za evroobmočje, se je v januarju povzpela na 47,9 (s 47,6). Podobno kot v ZDA so tudi v Evropi pozitivni makroekonomski podatki vodili do rasti naložb na delniških trgih, pri čemer je osrednji evropski indeks STOXX 600 teden zaključil s 3,1-odstotno rastjo vrednosti. Na globalnem trgu surovin pa je prišlo tudi do opaznega porasta cene nafte, ki je bil sprožen s petkovim incidentom, ko je bil tanker, ki je prevažal rusko gorivo skozi Adenski zaliv, tarča raketnega napada jemenskih upornikov hutijev. Ta dogodek je prinesel novo raven negotovosti na naftnem trgu, saj so slednji do sedaj napadali zgolj trgovske ladje.

Kitajske delnice so končno prekinile negativen trend padanja tečajev, kar je bilo v veliki meri posledica nedavne najave vlade o novih ukrepih za podporo gospodarstvu. Kitajske oblasti namreč razmišljajo o uvedbi stimulativnega paketa v vrednosti 256 milijarde evrov. Dodaten zagon za trge je prispevala odločitev kitajske centralne banke, ki je napovedala, da bo s 5. februarjem znižala nivo obveznih rezerv za državne banke, hkrati pa so regulatorji umaknili decembrske osnutke pravil o omejevanju porabe in nagrad v video igrah.