27. 12. 2023

Božično pozitivno vzdušje se je po dobrih makroekonomskih objavah v ZDA preneslo tudi na borzne trge, saj vlagatelji postajajo vse bolj prepričani, da se bo ameriško gospodarstvo v naslednjih mesecih uspešno izognilo recesiji. Hkrati se povečujejo tudi obeti preobrata monetarne politike s strani ameriške centralne banke (Fed), ki bi svojo ključno obrestno mero utegnila znižati že v prvi polovici prihodnjega leta. Na drugi strani Evropska centralna banka (ECB) pri preobratu monetarne politike ostaja še precej previdna in tega zaenkrat še ne načrtuje.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (15.12.2023 – 22.12.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 22.12.2023)
Svet - MSCI World	-0,12%	+20,27%
ZDA - S&P 500	-0,20%	+22,37%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,23%	+16,17%
Japonska - Topix	-1,11%	+13,04%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,74%	+3,83%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Božič je na ameriškem kapitalskem trgu letos prišel zgodaj in indeks S&P 500 je v preteklem tednu nadaljeval svoj zmagoviti niz, ki je z osemtedensko zaporedno rastjo najdaljši od leta 2017 (merjeno v dolarjih). Za praznično vzdušje so poskrbele objave makroekonomskih podatkov, ki potrjujejo, da je Fed na odlični poti do uresničitve svojih osrednjih ciljev nizke inflacije in stabilnega trga dela. Inflacija glede na indeks cen osebne potrošnje (PCE), ki jo Fed pri svoji denarni politiki najbolj upošteva, se je v mesecu novembru prvič po 21 mesecih znižala za 0,1 odstotne točke in na letni ravni znaša 2,6 %. Za drugo pozitivno presenečenje tedna sta poskrbela podatka o rasti števila novogradenj, ki je v novembru porasla za 14,8 %, medtem ko je indeks, ki meri zaupanje ameriških potrošnikov, zrasel na 110,7, kar je njegova najvišja raven vse od julija 2020. Pomirjujoči podatki o inflaciji so povzročili oster padec pričakovanj o obrestnih merah v prihajajočem letu. Po podatkih orodja CME FedWatch trgi pripisujejo 82,1-odstotno verjetnost, da bo Fed v letu 2024 ključno obrestno mero znižal za 100 bazičnih točk v primerjavi s 59,6-odstotno verjetnostjo teden dni prej. Pričakovanja o znižanju obrestnih mer so se skupaj z izboljšanimi obeti rasti odrazile v zmanjšanju zahtevanih donosnosti državnih obveznic (zahtevana donosnost desetletne ameriške državne obveznice je padla na 3,9 %). Zdrsnil pa je tudi ameriški dolar, ki je v primerjavi s košarico valut dosegel skoraj petmesečno dno.

ECB za razliko od Fed-a v svojih izjavah za javnost nekoliko umirja žogico in poudarja, da se mora inflacija stabilizirati pod 3 % do sredine leta 2024, preden bodo začeli razmišljati o prehodu proti ekspanzivni monetarni politiki. Inflacija se je v Združenem kraljestvu spustila precej nad pričakovanji in tako v novembru na letni ravni znaša 3,9 %, a je negativno presenetila objava, da je bruto domači proizvod v tretjem četrtletju upadel za 0,1 %, kar povečuje verjetnost recesije. Slabe novice prihajajo tudi iz največje evropske izvoznice, Nemčije, saj je kazalnik gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave (Ifo), znova upadel na 86,4. Kljub nekoliko slabšim novicam je osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 teden zaključil v zelenem in pridobil 0,2 %. Po incidentu na Rdečem morju se kaotične razmere nekoliko umirjajo, saj bo ameriška vojska v Rdeče morje poslali vojaške ladje, ki bodo v konvoju spremljale trgovske ladje med njihovo plovbo, kar pa je tudi nekoliko umirilo pritisk na ceno nafte Brent, ki je teden zaključila tik pod mejo 80 dolarjev za sod.

Cene kitajskih delnic so upadle po tem, ko je vlada napovedala nove omejitve v igralniškem sektorju. Kitajski regulatorji so objavili osnutek novih pravil, namenjenih omejevanju igranja iger in nagrad za spletne video igre. Delnica največjega kitajskega podjetja Tencent je tako v petek izgubila kar 12 %, s čimer se je njegova tržna vrednost znižala za kar 39 milijard evrov. Japonski delniški trgi so teden zaključili nekoliko nižje, merjeno v evrih. Razlog za to je odločitev japonske centralne banke (BoJ), ki ohranja svojo »ultra« ohlapno denarno politiko. Ta sicer blagodejno vpliva na vrednost japonskih naložb v domači valuti, a povzroča zniževanje vrednosti japonskega jena, ki je napram evru nekoliko upadel.