28. 09. 2021

Pretekli borzni teden je minil v znamenju povišane volatilnosti, predvsem zaradi dogajanja okoli kitajskega nepremičninskega giganta Evergrande. Vlagatelji smo z zanimanjem spremljali tudi zasedanje odbora ameriške centralne banke.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (17.9.2021- 24.9.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020-24.9.2021)
Svet - MSCI World*	+0,33%	+22,07%
ZDA - S&P 500*	+0,60%	+25,08%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,36%	+18,76%
Japonska - Topix*	-1,06%	+14,60%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,93%	+4,24%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Prvi trgovalni dan preteklega tedna je bil zaradi strahu pred morebitnim propadom kitajskega nepremičninskega giganta Evergrande obarvan v rdeče. Družba z 200 tisoč zaposlenimi in s kar 300 milijardami ameriških dolarjev obveznosti je v ponedeljek namreč preplašila kapitalske trge, da bo zaradi zelo verjetnega neplačila obveznosti sprožila novo svetovno finančno krizo, podobno tisti, ki je sledila propadu investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008.

Kljub temu da kitajskemu nepremičninskemu velikanu do četrtka res ni uspelo izpolniti svojih obveznosti do imetnikov mednarodnih obveznic in je njegova prihodnost zelo negotova, pa so v nadaljevanju tedna svetovni kapitalski trgi praktično nadoknadili začetne izgube. Razloge za izboljšano vzdušje gre iskati zlasti v zaupanju trgov, da bodo kitajske oblasti odločno posegle v reševanje prezadolženega podjetja. Mnogi analitiki namreč menijo, da bi bile posledice morebitnega nekontroliranega propada skupine Evergrande za kitajsko gospodarstvo preprosto prehude, da se v reševanje ne bi vključil Peking. Kitajska vlada je po poročanju Wall Street Journala lokalnim oblastem po vsej državi naročila, naj se nemudoma pripravijo na morebiten vihar in se aktivno vključijo v reševanje nepremičninskih projektov Evergranda v njihovih lokalnih skupnostih. Kitajska centralna banka pa je na »načeto« zaupanje hitro odgovorila s posegi na denarnem trgu, tako da je nanj poslala svežo likvidnost. Hang Seng Index je teden v evrih zaključil 2,89 % nižje od začetka trgovanja. Bistveno bolje se je odrezal osrednji celinski kitajski indeks CSI 300, ki je kljub napetemu dogajanju teden zaključil nespremenjeno.

Pestro je bilo tudi čez lužo, kjer smo vlagatelji z budnim očesom spremljali zasedanje odbora ameriške centralne banke za oblikovanje denarne politike – FOMC. Predsednik Feda, Jerome Powell, je na težko pričakovani tiskovni konferenci po zasedanju odbora nekoliko presenetil trge in nakazal, da bi lahko Fed že prihodnje leto začel dvigovati obrestne mere. Po najnovejših napovedih polovica članov odbora namreč meni, da bi ameriška centralna banka lahko pričela z dvigi že v letu 2022. Poleg tega večina centralnih bankirjev predvideva vsaj 0,75 % zvišanje obrestnih mer do konca leta 2023. Skladno s pričakovanji so oblikovalci denarne politike tudi napovedali, da bodo kmalu začeli z zmanjševanjem odkupov vrednostnih papirjev; slednje se bo skoraj zagotovo začelo že letos. Kljub vsemu je Powell v izjavi trge pomiril s sedaj že tradicionalnim opomnikom, da je rast inflacije le začasna ter da bo centrala banka ukrepala le, če s tem ne bo ogrozila gospodarskega okrevanja. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden v evrih zaključil 0,60 % višje.

Zaključujemo na stari celini. Po preliminarnih podatkih skupnega indeksa nabavnih direktorjev IHS Markit (PMI Composite), ki je septembra znašal 56,1, se je rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju upočasnila. Septembrsko merjenje je nižje tako od avgusta (59,0) kot tudi julija (60,2). Upočasnitev so pri družbi IHS Markit pripisali vrhuncu povpraševanja v drugem četrtletju, ozkim grlom v dobavni verigi in zaskrbljenosti zaradi širjenja koronavirusa. Velja omeniti, da podatki kljub znatnejši upočasnitvi vseeno nakazujejo na rast evropskega gospodarstva (odčitki, večji od 50, nakazujejo na povečanje ravni gospodarske aktivnosti). Panevropski indeks Stoxx 600 je trgovanje zaključil 0,36 % nad tedenskim izhodiščem.