04. 11. 2013

Pretekli teden je bil za evrske vlagatelje na vseh ključnih kapitalskih trgih nadpovprečno pozitiven. Za nasmeh na obrazih je poskrbela predvsem izrazita depreciacija EUR nasproti ostalim ključnim svetovnim valutam, za češnjo na vrhu torte pa so poskrbele tudi nekatere pozitivne objave rezultatov poslovanja največjih svetovnih družb.

Regija	V zadnjem tednu (25.10.2013-1.11.2013)*	Letos (31.12.2012 - 1.11.2013)*
Svet - MSCI World	+1,58%	+16,74%
ZDA - S&P 500	+2,33%	+20,79%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,44%	+14,95%
Japonska - Topix	+1,27%	+17,48%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+2,28%	-4,74%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Evro je v preteklem tednu nasproti vodilni svetovni valuti (USD) izgubil kar 2,3 % vrednosti, kar je izrazito pozitivno vplivalo na donosnost naložb, ki so vezane na ameriškega zelenca. Skokovit upad vrednosti EUR, največji tedenski upad po juliju 2012, je posledica predvsem slabših makroekonomskih objav na stari celini in posledično pričakovanih ukrepov za spodbuditev gospodarstva. Stopnja brezposlenosti v evroobmočju je namreč v septembru porasla na 12,2 %, medtem ko so analitiki pričakovali le 12 %-no stopnjo brezposelnosti. Strah o ponovnem ohlajanju evrskega gospodarstva dodatno spodbudil še podatek o oktobrski inflaciji v evroobmočju, ki je na letni ravni padla na najnižjo raven po novembru 2009 (0,7 %; analitiki so pričakovali 1,1 %). Slabši makroekonomski podatki so zato med vlagatelji sprožili pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) na enem izmed prihodnjih srečanj z namenom spodbuditve gospodarskega okrevanja znižala osrednjo obrestno mero, kar je pri vlagateljih sprožilo premike prihrankov zlasti v ZDA oziroma v naložbena področja, ki prinašajo višjo pričakovano donosnost.

Druga stran Atlantika tudi nosi del krivde za padec vrednosti EUR nasproti USD. Na zadnjem zasedanju Ameriške centralne banke (FED) v preteklem tednu so namreč predstavniki tiskarne dolarjev sicer potrdili, da bodo nadaljevali s trenutnim obsegom denarnih spodbud (mesečni nakupi ameriških obveznic v višini 85 milijard USD), a so pri tem izpostavili, da opažajo znake vzdržnega okrevanja ameriške ekonomije. Med pozitivne znake okrevanja gre šteti predvsem nadaljevanje rasti cen nepremičnin v ZDA (le-te so upoštevaje avgustovske podatke v zadnjih 12 mesecih porasle za 12,8 %, kar je presenetilo analitike), ne moremo pa niti mimo porasta obsega industrijske proizvodnje v septembru, ki je na mesečni ravni porasla za 0,6 %, kar je največ v zadnjih 7 mesecih in več od pričakovanj investitorske javnosti. Predstavniki FED-a so dodali, da bodo v primeru dobrih makroekonomskih podatkov v prihodnjih tednih in mesecih zmanjšali obseg monetarnih spodbud. Prav pojasnilo o opažanju znakov okrevanja je bil eden izmed ključnih razlogov za opazen porast deleža vlagateljev, ki pričakujejo, da bo FED že v začetku leta 2014 pričel s postopnim zmanjševanjem obsega monetarnih spodbud.

Ne glede na pozitiven valutni vpliv, ki je posebej evropskim vlagateljem v preteklem tednu prinesel smeh na obraz, so pozitivno na gibanje osrednjih delniških indeksov ključnih regij vplivale tudi nekatere objave največjih svetovnih družb. Nokia, po prodaji enote mobilne telefonije Microsoftu zdaj že nekdanji velikan na področju mobilnih telefonov, je presenetila z dvigom pričakovanega dobička v zadnjem četrtletju 2013. Na evropskem borznem parketu sta dodatno blestela tudi BP, naftni velikan, ki je vlagatelje presenetil z objavo dobička v 3. četrtletju in višjo dividendo, ter Alcatel Lucent, francoski telekomunikacijski velikan, ki bo do konca leta celo presegel načrte stroškovne racionalizacije, medtem ko je onstran luže z objavo dobička v 3. četrtletju pozitivno presenetil ameriški farmacevtski gigant Pfizer.

Pretekli teden je lepo pokazal, da na donosnost delniških trgov vpliva cela paleta dejavnikov. Tisto, česar vlagatelji ne smejo pozabiti, pa je, da je poslovanje družbe z dolgoročnega vidika najbolj pomemben faktor donosnosti. Vsi ostali dejavniki igrajo predvsem kratkoročno ali kvečjemu srednjeročno vlogo, zato naj bo temu ustrezno manjši tudi njihov vpliv pri sprejemanju investicijskih odločitev.