01. 10. 2011

Starši imamo do lastnih otrok ogromno odgovornost. Poleg zagotavljanja varnega in zdravega okolja, primerne izobrazbe, vzgoje, bontona, športnih spretnosti in številnih drugih vrednot se danes večina mladih staršev zaveda, kako pomembno je, da že danes pričnejo varčevati za čas, ko bo otrok potreboval še kaj drugega kot mamino pozornost, poln želodček in toplo sobico. Večji ko so otroci, dražje so igrače in ne bo dolgo, ko boste izbirali prvi avtomobil, se čudili visokim stroškom študija in želeli vsaj malo finančno pomagati ob nakupu prvega stanovanja. Kdaj, kako, kje in koliko torej varčevati, da boste kos tej finančni odgovornosti do lastnih otrok?

1. KDAJ začeti varčevati?

Odgovor je sila preprost: danes. Ne jutri, pojutrišnjem, naslednje leto. Ne, ko bodo razmere boljše, plače višje in šefi prijaznejši. Začnite danes.

Kam pa se tako mudi? Obrestnoobrestni račun dela čudeže, a le, če mu pustimo dovolj časa. Varčevati je treba začeti čim prej.

Čas je vlagateljev zaveznik. Mnogi podcenjujejo časovno vrednost denarja. Ko namreč reinvestirate svoje donose (obresti, kapitalske dobičke), namesto da jih izplačate, jim namreč dovolite, da rastejo sami od sebe. Z vsakim dodatnim dnem tako vaši začetni donosi sami ustvarjajo dodatne donose in skozi daljša časovna obdobja presenetljivo močno dvignejo vrednost vašega premoženja.

2. KAKO varčevati?

Disciplinirano z rednimi mesečnimi obroki. Postopno varčevanje je namreč odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke na trgu. Čustveno odzivanje zaradi strahu ali evforije podobno kot v vsakdanjem življenju tudi pri finančnih odločitvah vodi v pretirane in napačne odločitve. Rezultat je doseganje podpovprečne donosnosti. Postopno varčevanje vas ne samo ubrani pred pretiranimi čustvenimi odzivi, temveč vam zaradi rednih vplačil nizkih zneskov omogoča tudi uresničitev nasveta iz prve točke.

3. KJE oziroma v katerih naložbah varčevati?

Zgodovinsko dejstvo je, da je bila za doseganje dolgoročnih ciljev najboljša naložba v razpršeni portfelj delnic. Čeprav so bile delnice v različnih delih sveta v zadnjih 110 letih sicer različno donosne, so se praktično povsod izkazale za bistveno donosnejše od preostalih naložbenih kategorij (obveznic in kratkoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev) ². Donosnost delnic v svetu v zadnjih 110 letih z naskokom presega donosnosti bančnih depozitov, obveznic, nepremičnin in zlata.




Nominalna ³ donosnost ameriških delnic je tako v zadnjih 200 letih znašala preko 8 odstotkov ⁴. Visoka donosnost delnic seveda ne pride sama od sebe, saj so delnice tudi ena bolj tveganih naložbenih kategorij. Tveganje, ki pomeni, da se lahko dejanska donosnost od pričakovane tudi močno razlikuje, spremljamo danes na vsakem koraku, a čeprav je neprijetno, je ravno tveganje tisto, iz katerega se napaja nadpovprečna donosnost delnic. Z daljšanjem dobe varčevanja v delnicah se tveganje občutno zmanjšuje. Če vam trditev, da lahko s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da bo donosnost delnic v naslednjih 12 mesecih nekje med -29,2 in +42,3 odstotka, ne pomaga kaj dosti, je pa morda koristno poznati dejstvo, da v obdobjih varčevanja v ameriških delnicah, daljših od 10 let, v vsej 200-letni zgodovini ameriškega delniškega trga kljub veliki depresiji, dvema svetovnima vojnama, naftnim šokom in številnim borznim balonom skoraj ni bilo obdobij, ko bi delnice dosegle realno ⁵ negativno donosnost.

Glede na to, da gre pri varčevanju za prihodnje potrebe otrok za dolgoročne finančne cilje, ki so ob rojstvu otroka oddaljeni 18 in več let, so postopna varčevanja v razpršenih delniških portfeljih edina logična izbira.

Z odraščanjem otrok in približevanjem datuma uresničitve finančnega cilja je smiselno znižati raven tveganja premoženja, namenjenega uresničenju otrokovih potreb. Predlagamo, da nekje med 7 in 5 leti do zaključka varčevanja polovico sredstev prestavite v razpršeni obvezniški portfelj in s tem dosežete uravnoteženi portfelj delnic in obveznic. Z nadaljnjim približevanjem uresničitve finančnega cilja, še posebej, če ga štejete za nujen življenjski cilj (npr. štipendija za čas študija), je smiselno tveganje nadalje zmanjševati, kar pomeni postopno prehajanje izključno v obvezniške naložbe.

4. KOLIKO naj mesečno namenim za prihodnje potrebe svojega otroka?

Znesek potrebnega mesečnega varčevanja je močno odvisen od želenih privarčevanih sredstev. Kako pomemben je nauk iz 1. točke, prikaže primerjava zneskov mesečnega varčevanja za iste finančne cilje, če zanje pričnemo varčevati ob otrokovem rojstvu ali pa z varčevanjem odlašamo do otrokovega 14. leta. Večina staršev se namreč zave hitrosti odraščanja svojih otrok ob njihovem prehodu v srednjo šolo.

Pojasnilo: 

V nadaljevanju predstavljeni grafični prikazi slonijo na pričakovani realni donosnosti (in tveganju) delnic ter obveznic, osnovani na zgodovinski donosnosti ameriških delnic in dolgoročnih državnih obveznic v zadnjih 208 letih. Pričakovana realna donosnost delnic (obveznic) po srednjem scenariju tako znaša 6,6 odstotka (3 odstotke). Pesimistični (optimistični) scenarij za delniške naložbe upošteva 10 odstotkov najslabših (najboljših) izbranih obdobij v 208-letni zgodovini ameriškega delniškega trga. Pesimistični (optimistični) scenarij za obvezniške naložbe upošteva 10 odstotkov najslabših (najboljših) izbranih obdobij v 200-letni zgodovini ameriških dolgoročnih državnih obveznic. V grafičnih prikazih uporabljena sestava premoženja sledi priporočeni glede na čas do konca varčevanja.