01. 02. 2011
Pri oblikovanju pričakovanj o inflaciji se mora vlagatelj najprej odločiti, ali pričakuje pozitivno ali negativno inflacijo (deflacijo). V Naložbenem pregledu oktobra 2009 smo ocenili, da so možnosti za deflacijo majhne, kar se je do sedaj tudi potrdilo. Pojavlja pa se strah pred rastjo inflacije. Vlagatelje zato lahko upravičeno zanima, katere naložbe najbolje ščitijo pred inflacijo.
Slovenci smo varčen narod. To je ljudska modrost, ki jo potrjujejo tudi evropske statistike, saj po varčnosti sodimo v sam evropski vrh. Kljub pregovorni varčnosti pa je prihranke Slovencev v preteklosti že nekajkrat pošteno oklestila inflacija (izrazito denimo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja), ki zlasti pri naložbah s fiksnim donosom predstavlja precejšnje tveganje. Primer takšnega nedonosnega varčevanja je, ko se nam privarčevana sredstva sicer povečujejo, vendar s tem denarjem lahko kupimo manj, kot bi lahko na začetku varčevanja. Tveganje je še toliko hujše, ker se ga pogosto niti ne zavedamo.
Za vsakega, zlasti pa za dolgoročnega varčevalca, torej ni pomembna le "navidezna" oziroma nominalna donosnost, ampak predvsem realna donosnost, saj le slednja prikazuje donosnost po izgubi kupne moči ali inflaciji. Za donosnosti različnih naložb pa ni pomembna zgolj inflacija. Slednja nam namreč pove le pretekle vrednosti, kar je enako, kot bi skušali voziti avtomobil s pogledom v vzvratno ogledalo, ko pa vemo, da je treba gledati skozi vetrobransko steklo. S tega vidika za prihodnje donosnosti ni pomemben podatek o pretekli inflaciji, temveč predvsem podatek, kakšna so inflacijska pričakovanja in njihove spremembe.
Kljub pregovorni varčnosti je prihranke Slovencev v preteklosti
že nekajkrat pošteno oklestila inflacija.
Konec "velike zmernosti"?
Večina vlagateljev je že slišala za veliko depresijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja ali za naftna šoka v sedemdesetih letih. Malo ljudi pa se zaveda, da se je v letih po letu 1980 v razvitem svetu dramatično zmanjšala spremenljivost gospodarske rasti, potrošnje in rasti cen. Zato lahko skoraj tridesetletno obdobje, ki je temu sledilo, imenujemo obdobje "velike zmernosti". Na mestu sta torej vprašanji, ali je naš svet postal trajno predvidljivejši in ali se lahko gospodarsko okolje vnovič spremeni nazaj na standarde izpred treh desetletij.
Pri finančnih nasvetih pogosto poudarjamo, da pretekli donosi niso vodilo za prihodnost, kadar gre za primere ekstrapolacije preteklih kratkoročnih donosnosti posameznih naložb na daljši rok. Vendar tega ne smemo zamenjevati z dejstvom, da nas zgodovina - še posebno na daljši rok - lahko marsikaj nauči o donosnostih posameznih naložbenih skupin v različnih naložbenih okoljih. Čeprav trenutno celo v Sloveniji že daljše obdobje živimo v okolju nizke inflacije, to še ne pomeni, da se inflacija ne more vrniti, čeprav je ohranjanje stabilnosti cen oziroma nizka inflacija poglavitni cilj centralnih bank v razvitem svetu.
Strategija in taktika v svetu inflacije
Z dolgoročnejšega in strateškega vidika vlagateljem zato spet priporočamo, da prihranke razporedijo v naložbe, ki ohranjajo njihovo kupno moč v obdobju inflacije. V 200-letni zgodovini ameriškega kapitalskega trga (glej graf 1) še ni bilo 20-letnega obdobja, v katerem bi delnice dosegle povprečno negativno letno realno donosnost. V tem pogledu nas zgodovina uči, da so delnice in delniški vzajemni skladi zelo primerna izbira za dolgoročne vlagatelje, ki si želijo zaščite kupne moči. Sicer drži, da so bile realne letne donosnosti v obdobjih povišane inflacije relativno skromne, vendar so obveznice in denarna sredstva takrat močno izgubili vrednost. Takšen primer se je nazadnje zgodil v sedemdesetih letih, ko je bila inflacija v ZDA nadpovprečno visoka. Hkrati nas zgodovina opozarja, da se realne donosnosti zaradi sprememb v inflaciji lahko zelo hitro spreminjajo.
Za vlagatelje, ki verjamejo, da nas še naprej čaka okolje nizke inflacije, in si nadpovprečno tveganje delniških naložb lahko privoščijo, imamo še eno dobro novico. V okolju nizke inflacije, kakršno nas obdaja sedaj, so delnice in delniški vzajemni skladi odlična naložba, saj nizka in predvidljiva inflacija zmanjšata negotovost ter povišata upravičena vrednotenja delnic družb, posledica pa so nadpovprečne realne donosnosti na delniških trgih, kot je bilo na primer v petdesetih in šestdesetih letih. Lahko bi celo rekli, da je pričakovana inflacija v intervalu med enim in dvema odstotkoma z neznatno rastočim trendom zgodovinsko omogočala najvišja utemeljena vrednotenja. Slednje hkrati pomeni, da so delnice v razvitem svetu ob predpostavki nadaljevanja nizke inflacije trenutno poceni!
Kategorije
Avtor članka
Lan Filipič
upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.