18. 06. 2018

Po tem, ko je v pričetku tedna novo izvoljena italijanska vlada potrdila enotnost obstanka v evroobmočju in je bil dosežen zgodovinski premik v odnosu med Ameriko in Severno Korejo, se je zanimanje vlagateljev v preostanku tedna usmerilo v zasedanje najpomembnejših centralnih bank.

V EUR	V zadnjem tednu (8.6.2018-15.6.2018)*	Letos (31.12.2017-15.6.2018)*
Svet - MSCI World*	+1,31 %	+6,22 %
ZDA - S&P 500*	+1,52 %	+8,69 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,11 %	+2,51 %
Japonska - Topix*	+0,88 %	+4,88 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,43 %	+0,52 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Italijanski minister za gospodarstvo in finance g. Tria je v pričetku preteklega tedna pomiril vlagatelje, ko je zatrdil, da je novo izvoljena italijanska vlada enotna in da ne razmišlja o izstopu iz evrskega območja. Zmanjšanje političnega tveganja in napoved nove vlade o izvedbi potrebnih strukturnih reform, ki bodo spodbudile gospodarsko rast, sta ugodno vplivala tudi na kapitalske trge, kar potrjuje tudi znižanje letne zahtevane donosnosti 10 letne italijanske državne obveznice s 3,2 na 2,6 odstotka. K zmanjšanju geopolitičnega tveganja sta prejšnji teden prispevala tudi ameriški predsednik Trump in severnokorejski voditelj Kim. Dogovor, ki povečuje možnost uničenja severnokorejskega jedrskega orožja, je umiril politične napetosti med državama, ni pa pomembno vplival na borze.

Pozornost vlagateljev se je po umiritvi političnih tveganj usmerila v zasedanje pomembnejših centralnih bank. Ameriški centralni bankirji (Fed) so v skladu s pričakovanji dvignili ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke (na med 1,75 % in 2 %). Bolj kot dvig obrestne mere je vlagatelje zanimal predvsem prihodnji tempo zaostrovanja denarne politike, ki bo očitno nekoliko hitrejši kot pričakovano. Dobra gospodarska rast v kombinaciji z ostalimi gospodarskimi podatki namreč kaže na nadaljnjo krepitev trga dela in posledično rast plač. Po pričakovanjih naj bi stopnja brezposelnosti do konca leta upadla na 3,6 %, kar bo botrovalo tudi k dvigu stopnje inflacije čez ciljno 2 % raven. Vlagatelji so pretekli teden imeli oči uprte tudi v zasedanje Evropske centralne banke (ECB), ki postopno opušča program, v okviru katerega je od marca 2015 do danes odkupila za skoraj 2.500 mrd evrov obveznic. Program dodatnih nakupov obveznic se z oktobrom znižuje s 30 na 15 mrd evrov mesečno, decembra 2018 pa naj bi z dodanimi mesečnimi nakupi ECB prenehala. Obrestne mere pa bodo ostale na ničelnih oz. negativnih ravneh še vsaj eno leto. Izjava je povzročila upad vrednosti evra napram dolarju, okrepila večino delniških naložb in znižala zahtevane donosnosti obveznic.

Kljub optimizmu v preteklem tednu pa je povečana negotovost v zadnjih mesecih pustila pečat na največjem evropskem gospodarstvu. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo (ZEW) se je namreč meseca junija ponovno znižalo. Vlagatelji se namreč bojijo, da bo zaostritev trgovinskih odnosov ohromila rast izvozno usmerjenega nemškega gospodarstva, dodatno nervozo na kapitalske trge pa je vnesla novo izvoljena italijanska vlada. Nič kaj boljšim podatkom nismo bili priča z azijske celine. Kitajski podatki o industrijski proizvodnji in investicijah so namreč razočarali. Izvoz, ki ostaja svetla točka majskih podatkov, pa bi lahko zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti z ZDA že v prihodnjih mesecih izgubil zagon. Zaskrbljenost glede objavljenih gospodarskih podatkov je vplivala tudi na odločitev Kitajske centralne banke, ki je v nasprotju s pričakovanji ohranila raven obrestnih mer nespremenjeno.

Konsolidacija v medijski industriji se nadaljuje. Po tem, ko je ameriško sodišče dovolilo združitev podjetij AT&T in Time Warner, se nadaljuje še bitka za prevzem medijskega konglomerata 21st Century Fox. Ameriški kabelski operater Comcast je prejšnji teden zvišal ponudbo za nakup podjetja na 65 milijard dolarjev in presegel Disneyevo ponudbo za skoraj 25 %, kar je dvignilo tudi tečaj delnice Fox-a. Ta je zaradi prevzemne zgodbe letos pridobila že 35 % vrednosti.