25. 11. 2024

V preteklem tednu smo tako v ZDA kot v Evropi spremljali nekaj pomembnih makroekonomskih objav. Trendi na obeh kontinentih pa se vse bolj razlikujejo. Medtem ko v ZDA podatki nakazujejo, da recesije v kratkem ne bo, ostajajo evropski gospodarski obeti precej bolj pesimistični.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (15.11.2024 – 22.11.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 22.11.2024)
Svet - MSCI World	+2,81%	+28,38%
ZDA - S&P 500	+2,99%	+34,55%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,72%	+9,12%
Japonska - Topix	+0,48%	+12,64%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,48%	+15,75%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Ameriški borzni indeksi so v preteklem tednu ponovno pridobili na vrednosti. Za razliko od obdobja takoj po Trumpovi zmagi je bila tokrat rast bolj razpršena, saj so pridobile delnice večine sektorjev in ne le tistih, ki bi jih vlagatelji povezovali z naklonjenostjo prihodnje ameriške administracije. Nejasnost glede prihodnje ameriške politike (predvsem glede geopolitike) se namreč v preteklem tednu ni zmanjšala; v povprečju pa so podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo pridobila več kot večja podjetja. V preteklem tednu je bilo nekoliko manj objav poslovnih rezultatov ameriških podjetij, zato so še toliko bolj izstopali rezultati trenutno največjega podjetja po tržni kapitalizaciji, Nvidie. Čeprav so bili rezultati boljši od pričakovanj, so napovedi glede prihodnje rasti nekoliko razočarale vlagatelje. Vrednost delnice se na tedenskem nivoju tako ni bistveno spremenila. Izgubile pa so delnice podjetja Alphabet, saj so govorice, da bo ameriško ministrstvo za pravosodje razdelilo Google, vedno glasnejše.

Na makroekonomskem področju je pozitivno presenetil upad števila novih iskalcev zaposlitve, ki je upadlo na 7-mesečno dno. Boljši od napovedi so bili tudi podatki o prodaji na drobno, ki se je na mesečnem nivoju zvišala za 0,4% ter prodaja rabljenih stanovanj, ki je na letni ravni prvič v treh letih zabeležila rast. Ob pričakovani nadaljnji gospodarski rasti, izboljšanju na trgu dela in stabilizaciji hipotekarnih obrestnih mer, se pričakuje nadaljnja krepitev ameriškega nepremičninskega trga. Ameriška centralna banka (Fed) je ob teh podatkih potrdila pričakovanja glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer. So pa, odvisno od prihodnjih podatkov o inflaciji in trgu dela, možne prilagoditve glede dinamike prihodnjih zniževanj obrestnih mer. Potrebno je omeniti še hitro rast tečaja dolarja, ki je v primerjavi z evrom teden zaključil na najvišji točki po letu 2022, to je pri tečaju 1,04 dolarja za 1 evro.

V Evropi je indeks STOXX 600 končal teden približno 0,7 % v plusu, večina ostalih evropskih borznih indeksov pa je ostala nespremenjena. Makroekonomski podatki pa za razliko od ZDA kažejo precej bolj pesimistično sliko. Gospodarska aktivnost, merjena s PMI indeksom, se je namreč v novembru, v primerjavi z oktobrom, nepričakovano znižala. PMI indeks evroobmočja je tako znašal 48,1, kar kaže na krčenje gospodarstva. Negativno je presenetila predvsem Francija kjer sta tako proizvodni kot storitveni PMI, zaostala za napovedmi.  Kljub relativno slabim podatkom o gospodarski aktivnosti pa je kot kaže inflacija v evroobmočju pod kontrolo in je oktobra na letni ravni znašala 2 %, kar je v skladu s cilji Evropske centralne banke (ECB). Slabi makroekonomski podatki in relativno nizka inflacija povečujejo verjetnost nadaljnjega nižanja obrestne mere s strani ECB, zaradi česar tudi trgi niso zanihali navzdol. Po drugi strani pa pritisk na inflacijo povečuje relativno visoka, 5,4 odstotna rast plač na letnem nivoju v evroobmočju. Podobna negotovost glede bodoče poti monetarne politike je prisotna tudi v Združenem Kraljestvu, kjer je inflacija na letnem nivoju znašala 2,3 %, največ od aprila letos.

Na Japonskem je delniški indeks Nikkei, izraženo v evrih, ostal nespremenjen. Povišana previdnost je odziv japonskih vlagateljev na povečana geopolitična tveganja in negotovost glede trgovinske politike prihodnje ameriške administracije. Japonska centralna banka je napovedala izboljševanje gospodarskih pogojev, s tem pa tudi nekoliko višje inflacijske pritiske. Na Kitajskem so pomembnejši borzni indeksi izgubili na vrednosti, predvsem, zaradi pomanjkanja novih ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Tudi na kitajskem naj bi oblasti čakale na jasnejšo sliko politike prihodnje ameriške administracije. Tako je na primer borzni indeks CSI 300 izgubil 1,6 % vrednosti. Pozitivna novica pa je znižanje brezposelnosti mladih na Kitajskem, ki se je znižala že drugi mesec zapored. Znašala je 17,1 %.