01. 11. 2008

Mnogi medijski strokovnjaki po nedavnih strmih padcih delniških tečajev napovedujejo podoben scenarij, kot se je uresničil konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je prišlo do "velike depresije", ki zlasti po zaslugi stečaja dunajske banke Creditanstalt ni zaobšla niti naših krajev. Namen tega pregleda je prikazati, kako je trenutna situacija po ključnih lastnostih različna od takratne.

Zakaj se je depresija sploh zgodila?

V osmih letih pred zlomom newyorške borze oktobra 1929 (t. i. "roaring twenties") je borzni indeks Dow Jones dosegel donosnost +497odstotkov. To je veliko več, kot je znašala donosnost istega borznega indeksa v obdobju oktober 2002-oktober 2007 (+94 odstotkov), ko je bil dosežen nedavni vrh.

Hitrost in višina borznih padcev sta bili tudi v tedanji dobi, kljub temu da so informacije krožile nekoliko počasneje (kapitalski trgi so bili sicer podobno medsebojno povezani), znatno večji kot v zadnjem letu. Borzni indeks je leta 1929 v dveh mesecih izgubil 48 odstotkov, medtem ko je tokrat borzni indeks Dow Jones v precej daljšem obdobju enega leta izgubil 40 odstotkov.

Države in centralne banke v letu 1929 skoraj niso reagirale na težave. Kljub temu, da je po paniki leta 1907 koncept "posojilodajalca v skrajni sili" postal splošno sprejet, so imele centralne banke z zlatim standardom (pri čemer se je takratna največja izvoznica kapitala Velika Britanija ravno leta 1929 vrnila k predvojnemu zlatemu standardu in s tem neposredno zmanjšala globalno količino denarja v obtoku) in z omejitvijo pooblastil zvezane roke, zato niso mogle ali smele ukrepati. Tako je na primer ameriška zakonodaja dovoljevala centralni banki posojanje denarja zgolj kot multiplikator fizičnega zlata. V obdobju visoke gospodarske rasti v dvajsetih letih je bila ameriška centralna banka ves čas na zgornji meji dovoljenih posojanj, tako da ob nastopu borzne in zlasti pozneje bančne panike ni mogla ukrepatioziroma je delno ukrepala šele po letu 1933. Celo več, ljudje so v razmerah deflacije kupovali zlato od centralne banke, kar je še dodatno pospešilo upadanje denarne mase. Centralne banke danes niso več pripete na "zlati križ", kot se je slikovito izrazil že leta 1896 ameriški predsedniški kandidat Bryan, in lahko skoraj prosto odobravajo posojila.

Centralne banke so se po mnenju mnogih v tridesetih letih prejšnjega stoletja izkazale kot premalo odločne, pri čemer so reagirale prepozno in z intervencijami prehitro odnehale.

Centralne banke so se po mnenju mnogih v tridesetih letih prejšnjega stoletja izkazale kot premalo odločne, pri čemer so reagirale prepozno in z intervencijami prehitro odnehale (monetaristi, zlasti Friedman, vidijo glavni vzrok krize v zmanjšanju denarne mase, predvsem zaradi propadov bank). Dandanašnje centralne banke imajo za sabo že izkušnjo z veliko depresijo, poleg tega pa je ravno trenutni guverner ameriške centralne banke, Ben Bernanke, eden največjih strokovnjakov za centralno bančništvo v tem obdobju. Ravno on je kot ključni razlog za nadaljnjo poglobitev gospodarske krize definiral problem dolžnikov v obdobju deflacije, do katere je prišlo v naslednjih letih zaradi krčenja denarne mase. Še posebej zato je danes pomembno, da se baza depozitov kot ena od osnov za denarno maso tudi v primeru propadov komercialnih bank ohranja, bodisi z državno garancijo bodisi s prisilnim prenosom ali pokroviteljsko prodajo drugim bankam.

Vztrajnost velike depresije

Velika depresija izstopa tudi po svoji vztrajnosti, saj lahko poleg "črnega torka" in drugih dogodkov v letu 1929 identificiramo še dva večja borzna zloma; najprej v obdobju 1930-1932, ko je prišlo do najhujših dogodkov (borzni indeks Dow Jones je izgubil 86 odstotkov, kar je primerljivo z rusko krizo konec prejšnjega desetletja), in pozneje skoraj polovično zmanjšanje vrednosti delnic v letih 1937-1938. Ključna dogodka v tem času sta poleg krčenja denarne mase, ki je vodilo v splošno zmanjšanje vrednosti vseh naložb, množično propadanje bank, ki ga centralne banke niso mogle oziroma zmogle preprečiti (leta 1931 je propadel tudi Creditanstalt), in protekcionistično-nacionalistična politika, ki so jo spremljali skokovit upad mednarodne trgovine, meddržavni spori (npr. francoska zasedba Porurja) in oboroževalna tekma. V tem času so se povprečne carinske stopnje, ki so jih ZDA zaračunavale, podvojile s 25 na 50 odstotkov (ob današnjih carinskih stopnjah tudi podvojitev carin ne bi imela niti približno podobnega učinka kot pred 80 leti).

Ne nazadnje pa velja omeniti tudi keynesiansko razlago velike depresije. Osnovna ideja te razlage je, da je bil ključni problem prenizko agregatno povpraševanje zlasti zaradi odsotnosti zasebne potrošnje in investiranja, kar se je, denimo, pokazalo v visoki brezposelnosti (v razvitem svetu je bila približno 25 odstotkov). Posledično bi bilo ljudi treba zaposliti in jim dati prihodke, ki bi jih ti porabili ter tako vzpostavili povpraševanje in s tem gospodarsko rast. To je bila osnovna ideja New Deala iz leta 1933 (ali pa japonske mostogradnje izpred desetih do petnajstih let, ki pa vsaj za delničarje ni bila najboljša).

In kako je danes?

Politični akterji se v času aktualne krize ustrezno osredotočajo na monetarno politiko. Krize so bile na kapitalskih trgih dokaj pogoste tudi po obdobju velike depresije (spomnimo se le leta 1987 ali pa poka internetnega balona). Vendar pa so predvsem ustrezni odzivi bank, zlasti centralnih, omogočili, da se posledice niso prenesle v realno ekonomijo. In ravno preprečevanje poglabljanja težav v realni ekonomiji(obubožani dolžniki, propadle banke, protekcionizem, vojne) je cilj, ki ga moramo uresničiti, da bodo donosnosti finančnih naložb podobne normalnim. Ocenim lahko, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bomo lahko čez pet ali deset let na trenutno krizo na finančnih trgih gledali podobno kot na krizi v letih 1901 in 1907 ali pa nekoliko bližji krizi iz let 1987 in 2001. Torej kot na tiste krize, ki osmislijo izraz premija za tveganje, ko govorimo o donosnosti delnic. Vzporednice z gospodarsko depresijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so močno pretirane.

mag. Kruno Abramovič, CFA, član uprave, NLB Skladi, d.o.o.

www.nlbskladi.si

Opozorilo vlagateljem 
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljajo na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Banka Celje d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., in NLB Banka Zasavje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada morajo osebe, ki tržijo in prodajajo investicijske kupone vzajemnih skladov vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Dokumenti vzajemnih skladov ter druga gradiva, podatki in informacije o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke, Banke Celje, NLB Banke Domžale, NLB Koroške banke in NLB Banke Zasavje med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni vzajemni sklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov vzajemnega sklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega vzajemnega sklada. Narava tveganosti vzajemnega sklada NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški je 10, vzajemnih skladov NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Visoka tehnologija in NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški 9, vzajemnih skladov NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Naravni viri in NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo 8, vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic in NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope 7, vzajemnega sklada NLB Skladi - Kombinirani sklad 5 ter vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic pa 4, pri čemer ocena 1 pomeni zelo nizko tvegano naložbo, ocena 3 nižje tvegano naložbo, ocena 5 srednje tvegano naložbo, ocena 7 višje tvegano naložbo, ocena 10 pa visoko tvegano naložbo. Najvišji vstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic 1,50 % vrednosti investicijskega kupona, NLB Skladi - Kombinirani sklad in NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope pa 2,25 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 1,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in Nova Ljubljanska banka ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Nova Ljubljanska banka in družba NLB Skladi sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in / ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in / ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma Nove Ljubljanske banke sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bilo razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.