14. 03. 2016

Pretekli teden kapitalski trgi niso navdušili, saj so delniški tečaji z izjemo evropskega kapitalskega trga v povprečju upadli. Za bolj optimističen konec tedna je vendarle poskrbela Evropska centralna banka (ECB), ki je v četrtek napovedala dodatne denarne spodbude. Prepreko splošni rasti delniških tečajev z vidika evropskega vlagatelja pa so predstavljali valutni tečaji. Ključne valute so namreč v preteklem tednu izgubile na vrednosti glede na evro.

V EUR	V zadnjem tednu (4.3.2016 - 11.3.2016)	Letos (31.12.2015 - 11.3.2016)*
Svet - MSCI World*	-0,30 %	-4,74 %
ZDA - S&P 500*	-0,32 %	-3,64 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,13 %	-6,45 %
Japonska - Topix*	-2,40 %	-8,88 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,18 %	-1,17 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Mario Draghi, predsednik ECB, je v četrtek kapitalskim trgom znova pokazal svojo »bazuko«. Tokratno srečanje evropskih centralnih bankirjev je namreč postreglo s paleto dodatnih ekspanzivnih ukrepov, s katerimi želi osrednja evropska denarna ustanova spodbuditi gospodarstva stare celine. Le-ta je na četrtkovem srečanju znižala ključno obrestno mero evroobmočja na 0 %, znižala depozitno obrestno mero bankam za depozite prek noči pri ECB na -0,40 %, povišala mesečni vrednostni obseg odkupov obveznic s 60 na 80 milijard EUR ter za junij 2016 napovedala nov krog dolgoročnih posojil bankam. Po začetni evforiji na trgih je navdušenje hitro popustilo, tako da je četrtkova »ofenziva« pripeljala do dnevnega padca tečajev. Vlagatelje je namreč prestrašila napoved predsednika ECB, da ne pričakuje oziroma predvideva dodatnih nižanj obrestnih mer. A prespana noč je tržne udeležence pomirila. Obrestne mere namreč že dolgo niso edini pripomoček centralnih bank, še več, v okolju ničelnih obrestnih mer postajajo vse bolj pomembni drugi ukrepi, pri katerih pa predstavniki denarnih oblasti v evroobmočju niso izključili morebitnih dodatnih posegov v prihodnje. Prav to spoznanje je pripeljalo do lepih petkovih donosnosti na ključnih kapitalskih trgih. 

Za dobro voljo v Evropi je poskrbela še največja evropska ekonomija – Nemčija. Obseg industrijske proizvodnje je namreč v januarju na mesečni ravni porasel za 3,3 %, kar je največ po septembru 2009 in znatno nad pričakovanji investitorjev. Omenjena rast nakazuje na to, da se domače povpraševanje krepi, kar je v okolju šibkega zunanjega povpraševanja odlična protiutež in motor za gospodarsko rast.

Na drugi strani Atlantika v preteklem tednu ni bilo večjega števila objav, še najbolj je izstopal podatek s trga dela. V tednu, ki se je končal 5. marca, je namreč za nadomestilo za brezposelnost zaprosilo le 259.000 Američanov, kar je najnižje število po oktobru 2015 in opazno bolje od pričakovanj (277.000). Ameriški trg dela očitno nadaljuje po poti okrevanja. Robustnost ameriške ekonomije pa nagrajujejo tudi kapitalski trgi. V preteklem tednu je osrednji borzni indeks v dolarjih pridobil 1,1 % vrednosti. Evropskemu vlagatelju je tako »ponagajal« valutni tečaj, saj je evro v primerjavi z zelencem pridobil skoraj 1,4 % vrednosti.

Največja država s trgov v razvoju, Kitajska, vse bolj kaže znake zniževanja stopnje gospodarske rasti. Kitajski izvoz je v februarju na letni ravni upadel za 20,6 %, kar je občutno več od pričakovanj analitikov. K omenjenemu upadu naj bi v največji meri doprineslo skromno globalno povpraševanje po kitajskih proizvodih, delno pa naj bi k temu prispeval statistični efekt, povezan s terminom kitajskega novega leta lani in letos, zaradi česar so primerjave na ravni letošnjega februarja lahko popačene. Dodatno skrb pa je povzročila tudi inflacija, ki je v februarju na letni ravni znašala 2,3 %. Največji doprinos k rasti cen so imele cene hrane, ki so zaradi praznično obarvanega obdobja in hladnega vremena porasle za 7,3 %. Omenjeni efekt naj bi v prihodnjih mesecih sicer izginil, če pa temu ne bo tako, pa bi se Kitajska lahko znašla v težavah, saj bi višja inflacija omejila denarno politiko kot instrument spodbujanja gospodarske rasti.

Centralne banke so v zadnjem tednu na kapitalskih trgih zopet odigrale ključno vlogo – vsaj na dnevni ravni. Verjetno tudi prihodnji teden ne bo prav nič drugačen, saj je na sporedu srečanje ameriških centralnih bankirjev.