16. 03. 2020

Tekom tedna smo bili priča nadaljevanju povišane volatilnosti in negotovosti na finančnih trgih, za dodatno volatilnost je poskrbela Rusija z svojim izstopom iz OPEC+.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (6.3.2020-13.3.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-13.3.2020)
Svet - MSCI World*	-10,63%	-18,80%
ZDA - S&P 500*	-6,88%	-14,60%
Evropa - DJ STOXX 600*	-18,42%	-27,71%
Japonska - Topix*	-14,29%	-24,95%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-10,14%	-18,82%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V preteklem tednu smo bili priča nadaljevanju sunkovitih premikov delniških tečajev. H krepitvi negotovosti zaradi širjenja koronavirusa je v ponedeljek pripomogla še novica glede razpada OPEC+, ki je posledično poskrbela za vnovičen padec cen naftnih energentov ter delniških tečajev. Razlog za tako izrazit padec cen energentov, cena zahodno teksaške nafte (WTI cushing) je namreč v ponedeljek upadla za skoraj 25 %, izhaja tudi iz dejstva, da so trgi pričakovali znižanje proizvodnje držav skupine OPEC+ zaradi povečane makroekonomske negotovosti, povezane z koronavirusom in posledično pričakovanj o nižjem prihodnjem povpraševanju po nafti. Zgodilo se je ravno nasprotno, zaradi ruskega izstopa iz zavezništva z OPEC-om je Savdska Arabija proizvodnjo celo občutno pospešila in nafto ponudila s popustom glede na uradne cene. Za nadaljevanje plašnosti trgov sta v sredo poskrbeli Mednarodna zdravstvena organizacije (WHO), ki je virus COVID-19 razglasila za pandemijo, in ZDA, kjer so za 30 dni prepovedali potniški promet iz Evrope. Za poslednjo negativno novico, je v četrtek poskrbela Evropska centralna banka, katere monetarni odziv na dogajanje so trgi sprejeli kot nezadosten. Na račun omenjenega toka novic je bilo medtedensko trgovanje izjemno volatilno, po ponedeljkovem padcu pa je prišlo v torek do lažjega okrevanja, vendar je bilo omenjeno okrevanje kratko, saj smo tako v sredo kot v četrtek ponovno beležili padanje tečajev. Do oddiha v zelo volatilnem tednu je prišlo šele v petek, ko so trgi ponovno zabeležili rast delniških tečajev.

Organi fiskalnih in monetarnih politik širom sveta v nemiru niso mirovali. Angleška centralna banka se je v sredo pridružila trendu spodbujevalnih ukrepov in je znižala lastno ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 0,25 %.Tudi evropska centralna banka je v četrtek vpeljala številne spodbujevalne ukrepe, vendar, kot že rečeno, le-ti niso imeli blagodejnega učinka na sentiment finančnih trgov. Kljub temu, da se ECB ni odločila za nižanje ključne obrestne mere, je odbor centralne banke na četrtkovem zasedanju sprejel relativno obsežen paket spodbujevalnih ukrepov, žogico pa predal državam, da z močnimi fiskalnimi ukrepi pripomorejo k zajezitvi negotovosti. V letu 2020 bo tako ECB izvedla dodatnih 120 milijard evrov nakupov poleg že obstoječega rednega programa kvantitetnega sproščanja, centralna banka je hkrati znižala obrestne mere likvidnostnega programa TLTRO III za 25 bazičnih točk in bo hkrati evropskim bankam začasno znižala potrebne količnike kapitalske ustreznosti in s tem povečala likvidnost evro območja. Za največje presenečenja tedna je poskrbel ameriški Fed, ki je v nedeljo obljubil kar 700 milijard ameriških dolarjev kvantitativnega sproščanja in ključno obrestno mero v tednu in pol znižal za 100 bazičnih točk na raven med 0,0 % in 0,25 %. Medtem številne države širom sveta, kot na primer Francija in Italija, v boju proti negativnim učinkom koronavirusa napovedujejo obsežne fiskalne ukrepe.

Kljub makroekonomski negotovosti, ki je bila v ospredju tekom tedna in bo najverjetneje prisotna še kar nekaj časa v obliki povišane volatilnosti, je pomembno poudariti, da v zgodovini še ni bilo tako močnega in hkratnega odziva organov monetarne ter fiskalne politike širom sveta. Omenjeno kljub trenutno zaostrenim razmeram vliva upanje za pospešeno gospodarsko okrevanje, a šele po zajezitvi širjenja koronavirusa.