21. 03. 2016

V preteklem tednu so bile oči uprte v zasedanja centralnih bank razvitih držav, ki so večinoma ohranile svoje politike glede obrestnih mer nespremenjene. Teden je dodatno zaznamoval upad vrednosti dolarja in nadaljnja rast cen energentov in ostalih surovin, kar je dvignilo tečaje delnic družb s trgov v razvoju.

V EUR	V zadnjem tednu (11.3.2016 - 18.3.2016)	Letos (31.12.2015 - 18.3.2016)*
Svet - MSCI World*	+0,13 %	-4,63 %
ZDA - S&P 500*	+0,28 %	-3,36 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,15 %	-6,59 %
Japonska - Topix*	-0,21 %	-9,07 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,14 %	+0,33 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Tako kot dva tedna nazaj, ko so bili vlagatelji osredotočeni na zasedanje Evropske centralne banke (ECB), tudi prejšnji teden ni manjkalo govora o centralnih bankah. Medtem ko je ECB ključno obrestno mero znižala in povečala denarne spodbude, s s čimer želi povečati gospodarsko aktivnost v Evropi, so japonska, angleška, švicarska in ameriška centralna banka (Fed) pustile ključne obrestne mere nespremenjene.

Največ pozornosti so vlagatelji usmerili v dogajanje čez lužo, kjer so se namigovanja, da bo Fed počakal z višanjem ključne obrestne mere, izkazala za pravilna. Potem, ko je Fed decembra lani s prvim dvigom ključne obrestne mere po skoraj desetletju dal signal, da je začel s politiko dvigovanja obrestnih mer, ki se bo nadaljevala tudi v letu 2016, je le-ta na zasedanju sredi tedna načrt rahlo spremenil. Glavni razlog je po besedah predsednice Fed-a, Janet Yellen, negotovost glede okrevanja globalnega gospodarstva, kar bi po njenem mnenju lahko negativno vplivalo na gospodarsko rast in inflacijo. Fed je tako rahlo navzdol popravil decembrske napovedi za letošnjo gospodarsko rast ZDA, in sicer z 2,4 % na 2,2 %. Prav tako je znižal napoved glede pričakovane inflacije za leto 2016, ki naj bi po oceni osrednje denarne ustanove znašala 1,2 %. Kljub objavi podatka, da je temeljna inflacija februarja na letni ravni dosegla 2,3 %, je po mnenju Fed-a ta učinek kratkotrajen in se bo v prihodnjih mesecih znižala proti 2 % na letni ravni. Posledično prejšnji teden še nismo videli dviga obrestne mere Fed-a, ki ostaja med 0,25 – 0,50 %, ob tem pa se je znižala tudi ocena udeležencev Komiteja za operacije na odprtem trgu (FOMC) o primerni ključni obrestni meri Fed-a ob koncu leta 2016, ki je z decembrske napovedi pri 1,375 % padla na 0,875 %, kar predvideva le dve višanji ključne obrestne mere v letošnjem letu namesto še decembra predvidenih štirih.

Ameriški delniški indeks S&P500, ki je v pričakovanju odločitve Fed-a teden začel nekoliko bolj previdno, se je na sredino objavo odzval pozitivno in še isti dan pridobil skoraj odstotek vrednosti (merjeno v dolarjih). Pozitiven trend je nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, s čimer je v dolarjih že presegel vrednost z začetka leta.

Posledica nespremenjene politike obrestnih mer in predvsem počasnejših napovedanih dvigov v prihodnje je bil tudi padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je po objavi proti evru izgubil približno 1,5 % vrednosti. To je negativno vplivalo predvsem na delnice evropskih izvoznikov, po drugi strani pa je upad dolarja v povezavi z bolj ohlapno denarno politiko Fed-a dvignil cene surovin in energentov. Cena zahodno teksaške nafte (WTI) je po objavi pridobila skoraj 4 % vrednosti, do konca tedna pa je prvič letos ponovno presegla 40 dolarjev za sodček. Na račun rasti cen surovin in energentov ter bolj ohlapne  denarne politike Fed-a so pridobili tudi tečaji delnic družb s trgov v razvoju.

Med podjetji lahko izpostavimo ameriško logistično družbo FedEx, ki je z objavo četrtletnih rezultatov pozitivno presenetil finančne analitike. Dobri rezultati so posledica povečanja naročil za transportne storitve, kar je lahko dober pokazatelj glede okrevanja ameriškega gospodarstva. Vodstvo podjetja je tudi dvignilo napoved glede pričakovanih prihodkov v naslednjem četrtletju, tečaj delnice pa je po objavi rezultatov pridobil 11,83 %.