07. 03. 2016

Od 11. februarja letos je svetovni delniški indeks v evrih porasel že za več kot 13 %. Vlagatelji, ki v času povečane negotovosti niso prodali delniških naložb, so po tretjem zaporednem pozitivnem borznem tednu že bogato nagrajeni. V preteklem tednu so za optimizem skrbeli predvsem dobri makroekonomski podatki v ZDA in Evropi ter novi ukrepi kitajske centralne banke.

V začetku tedna je trge najprej razveselila kitajska centralna banka (PBOC), ki je znižala delež zahtevanih bančnih rezerv. Na ta način želi omejiti negativen učinek odliva kapitala na njihovo gospodarstvo, saj bo tak ukrep povečal likvidnost in omogočil večjo posojilno aktivnost kitajskih bank, kar bi lahko spodbudilo kitajsko gospodarstvo. Drugo največje gospodarstvo je lani namreč zraslo za sicer solidnih 6,9 %, a je to bistveno manj od dvoštevilčne rasti izpred nekaj let in tudi najmanj od leta 1990. Kljub omenjenemu znižanju zahtevanih rezerv je ta delež pri kitajskih bankah med najvišjimi v svetu, kar daje centralnim bankirjem dodaten manevrski prostor za spodbuditev gospodarske rasti, v kolikor bi se ta v prihodnosti še ohlajala. Iz PBOC so hkrati sporočili, da imajo za spodbuditev gospodarstva na voljo različne instrumente. To gre z roko v roki z besedami kitajskega finančnega ministra, ki je le nekaj dni prej na srečanju držav G20 napovedal dodatne fiskalne ukrepe, ki bodo kitajskemu gospodarstvu pomagali v času strukturnih reform in prestrukturiranja gospodarstva iz proizvodnega v potrošniško in storitveno. Zaradi tega so se izboljšala pričakovanja vlagateljev glede prihodnjega okrevanja kitajskega gospodarstva, kar je v preteklem tednu imelo vpliv tudi na rast cene nafte in surovin. To je poleg delnic surovinskih in energetskih družb najbolj dvignilo delnice iz s surovinami in nafto bogatih držav, kar je ključen razlog za takšno pozitivno donosnost trgov v razvoju v preteklem tednu. Tečaji brazilskih delnic so denimo v tem obdobju v evrih porasli kar za 25,5 %, pri čemer so najvišjo rast zabeležili ravno tečaji naftnih in surovinskih družb (po večini za več kot 50 %).

 

V evroobmočju se stopnjujejo deflacijski pritiski, kar je potrdila tudi v začetku preteklega tedna objavljena februarska deflacija (-0,2 % na letni ravni), pri čemer je tudi 0,7 % osnovna inflacija, ki ne vključuje nestanovitnih cen nafte in hrane, zaostala za pričakovano. Ob precej nižji inflaciji od ciljne (rahlo pod 2 %) vlagatelji na zasedanju Evropske centralne banke (ECB), ki bo sredi tega tedna, pričakujejo dodatne denarne spodbude. Eden ključnih naj bi bil znižanje depozitne obrestne mere, po kateri banke deponirajo presežno likvidnost pri centralni banki, z -0,3 % na -0,4 %. Še več, vlagatelji pričakujejo, da se bo ta do konca leta še znižala in na nivojih med -0,5 % in -0,6 % vztrajala vse do začetka 2018. Ker pa negativna depozitna obrestna mera prek nižjih neto obrestnih marž negativno vpliva na dobičkonosnost evropskih bank ter s tem nenazadnje tudi na posojilno aktivnost, v ECB razmišljajo, kako bi omejili ta negativen učinek.

 

Optimizem vlagateljev so minuli teden spodbudili tudi podatki s trga dela v ZDA. Glavni zaposlovalci so bili februarja ob farmacevtskih družbah prodajalci na drobno, kar niti ne preseneča, saj dobro razpoloženi potrošniki ob poceni nafti in višjem razpoložljivem dohodku več trošijo. Tudi sicer je bilo v ZDA ustvarjenih znatno več delovnih mest od pričakovanj, hkrati so tudi januarsko objavo popravili navzgor. Stopnja brezposelnosti je sicer ostala nespremenjena pri 4,9 %, a je to zgolj posledica večjega optimizma brezposelnih Američanov, ki se vračajo na trg dela kot aktivni iskalci zaposlitev. Brezposelni, ki ne iščejo aktivno zaposlitve, se namreč ne štejejo v delovno silo. Dobro poročilo s trga dela je rahlo skazila nižja rast plač v ameriškem gospodarstvu od pričakovanj. Po drugi strani bi slednje lahko pomenilo počasnejše dvige ključne obrestne mere, saj je to eden glavnih podatkov, ki ga ameriški centralni bankirji spremljajo pri svoji denarni politiki.

 

Tečaj delnice družbe Hewlett Packard Enterprise, ki je nastala z razdelitvijo starega Hewlett Packarda na dva dela, je dan po objavi rezultatov za prvo četrtletje novega poslovnega leta in optimističnih pričakovanj za drugo porasel za 13,5 %. Dobra objava pa je pomirila strahove vlagateljev, da se povpraševanje po tehnoloških proizvodih v globalnem gospodarstvu umirja.