13. 03. 2023

Dogajanje na borznem parketu je znova krojil guverner ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell z opozorilom, da je stopnja inflacije daleč od želene ciljne ravni (2 %), ter napovedjo, da utegne dvigniti ključno obrestno mero nad pričakovanji vlagateljev. Največje izgube je utrpel bančni sektor, kjer so v ZDA že vidne prve razpoke restriktivne denarne politike. Bančni sektor je pretresla novica o težavah dveh ameriških bank, Silicon Valley bank (SVB) in Signature bank, ki sta konec tedna prešli pod okrilje zvezne korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC).

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (3.3.2023 – 10.3.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 10.3.2023)
Svet - MSCI World	-3,98%	+2,88%
ZDA - S&P 500	-4,91%	+1,32%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,16%	+7,21%
Japonska - Topix	+1,20%	+4,88%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-3,68%	+0,44%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Vzdušje na ameriški borzi že v začetku tedna ni bilo nič kaj optimistično. Za to je poskrbel govor guvernerja Fed-a, ki je pojasnil, da Fed ni zadovoljen s trenutno ravnjo inflacije. Razloge za to je pripisal močnemu trgu dela, ki preko pritiskov na višje plače krepi zasebno potrošnjo in zavira zniževanje rasti cen dobrin. Poudaril je, da se Fed ne namerava ustaviti in utegne dvigniti ključno obrestno mero nad pričakovanji trga. So pa po novici o zaprtju ameriške banke SVB konec tedna, kar je drugi največji propad ameriške banke po finančni krizi 2008, postali ti dvigi ponovno manj verjetni. SVB je sprva sporočila, da zaradi izgub na račun visoke izpostavljenosti do državnih obveznic potrebuje dokapitalizacijo v višini 2,25 milijarde dolarjev. Novica o morebitni insolventnosti pa je sprožila pravo paniko, stranke SVB pa so v dveh dneh dvignile kar 42 milijard dolarjev vlog in bankrot je postal neizbežen. SVB pa ni edina banka, ki je zašla v težave. V nedeljo so ameriški regulatorji zaprli še Signature bank iz New Yorka, ki je kar četrtino svojih vlog pridobivala iz sektorja kriptovalut. Fed in zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) pa umirjata žogico in poudarjata, da je ameriški bančni sistem zelo stabilen in ni razloga za paniko. V izogib navalu na banke so se regulatorji odločili, da bodo depoziti obeh bank v celoti zaščiteni in kriti. Vseeno pa je posledice zloma SVB pretekli teden čutil celotni bančni sektor, ki je v primerjavi s celotnim delniškim trgom izgubil največ. Novicam so sledile tudi vrednosti ameriških borznih indeksov, ki so teden zaključili obarvani v rdeče.

Nič kaj bolje pa je ni odnesla niti stara celina, saj se je strah s strani zahodnega Atlantika prenesel tudi k nam. Kljub temu da je inflacijska raven v Evropi sicer upadla za 0,1 odstotka, je skrb vzbujajoča jedrna inflacija (izvzema gibanje cen energentov in hrane), ki je s 5,3 odstotka porasla na 5,6 odstotka. Pierre Wunsch, belgijski guverner, je prav tako kot Powell poudaril, da bo potrebno v primeru daljšega obdobja višanja jedrne inflacije ključno obrestno mero dvigniti nad 4 odstotke (zdaj je 2,75 odstotka) in nadaljevati z bolj strogo restriktivno denarno politiko, vse dokler se ne pokažejo vidni znaki zniževanja inflacije. Za dodatno slabo vzdušje je poskrbela objava evropskega statističnega urada Eurostat, saj je konec tedna predstavil končne podatke o evropskem bruto domačem proizvodu, ki je v zadnjem kvartalu leta upadel za 0,1 odstotka (sprva je kazalo na 0,1-odstotno rast). Zaradi poslabšanja svetovne gospodarske slike in povečane verjetnosti recesije je v preteklem tednu za več kot 3 odstotke upadla tudi cena nafte. Na drugi strani je za vlagatelje znova predstavljalo varno zatočišče zlato, ki je ob povečani negotovosti pridobivalo vrednost in doseglo dvotedenski vrh.

Na sentiment v deželi zmaja je negativno vplivala kitajska vlada, ki je znižala svojo oceno letošnje napovedane gospodarske rasti s 5,5 na 5 odstotkov. Negativno sta presenetila tudi podatka o kitajskem uvozu in izvozu, ki sta kljub bolj ohlapni protikoronski politiki precej upadla. Razlog za to lahko najdemo v ohlajanju svetovnega gospodarstva, ki z restriktivno denarno politiko upočasnjuje mednarodno trgovino. Svetla točka tedna so bile japonske naložbe, ki so teden končale s pozitivno donosnostjo. Japonska se sicer tudi sooča z zgodovinsko visoko ravnjo inflacije, ampak je ta po mnenju japonske centralne banke obvladljiva in posledica rusko-ukrajinskega konflikta. V ta namen so na zadnjem zasedanju ohranili ohlapno denarno politiko, a to se utegne spremeniti že na novem zasedanju v aprilu, kjer bo prvič nastopil novo izvoljeni guverner Kazuo Ueda.