29. 05. 2017

Zaupanje potrošnikov v evroobmočju je na najvišji ravni v zadnjih desetih letih, kar v kombinaciji z drugimi gospodarskimi objavami nakazuje na nadaljnji pospešek pri krepitvi evrskega gospodarstva. Kitajski, z naskokom največji porabnici surovin, je Moody's po dolgem času pretekli teden znižal bonitetno oceno. Zasedanje držav članic OPEC ni navdušilo vlagateljev v nafto. Onkraj luže pa je FED razveselil vlagatelje z bolj postopnim zmanjševanjem bilančne vsote.

V EUR	V zadnjem tednu (19.5.2017 - 26.5.2017)	Letos (31.12.2016-26.5.2017)*
Svet - MSCI World*	+1,10 %	+4,30 %
ZDA - S&P 500*	+1,59 %	+2,68 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,09 %	+10,61 %
Japonska - Topix*	+0,83 %	+3,14 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,31 %	+11,99 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Zaupanje potrošnikov v evroobmočju se je maja ponovno okrepilo. Indeks, ki meri to zaupanje, je namreč porasel že tretji mesec zapored in zabeležil najvišjo vrednost v zadnjih 10 letih. Dober podatek ne preseneča, saj smo v evroobmočju priča najhitrejšemu zaposlovanju po letu 2007. Prav tako spodbudna je bila objava vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev PMI. Proizvodni PMI, ki je skupaj s storitvenim PMI indeksom dober napovedovalec prihajajočih podatkov o gibanju BDP, je namreč presegel pričakovanja in zabeležil vrednost 57, kar je šestletna rekordna vrednost.

Po drugi strani je bilo zaupanje potrošnikov v Sloveniji maja nekoliko nižje kot mesec prej. Na znižanje so najbolj vplivala pesimistična pričakovanja potrošnikov glede varčevanja ter finančnega stanja gospodinjstev. Kljub vsemu je podatek v primerjavi z enakim obdobjem lani znatno boljši. Prav tako je bil maja kazalnik stanja gospodarske klime, ki je na mesečni ravni rahlo upadel, glede na enako obdobje lani za 5,7 % višji. Ne preseneča, da je k temu najbolj prispevalo ravno prej omenjeno izboljšanje zaupanja potrošnikov.

Sredi tedna je bonitetna hiša Moody's znižala bonitetno oceno Kitajske za eno stopnjo iz Aa3 na A1 in hkrati spremenila prihodnje izglede z negativnih na stabilne. Gre za prvo znižanje bonitetne ocene Kitajski agencije Moody's vse od leta 1989. Razlog za nižanje gre iskati v tveganju pred naraščajočim javnim dolgom in hkratni počasnejši gospodarski rasti. Znižanje ocene je vplivalo na padec cen nekaterih surovin, saj Kitajska porabi skoraj dvakrat toliko osnovnih kovin (baker, cink, nikelj in baker) kot ZDA, Evropa in Japonska skupaj.

Znižanje cene severnoameriške nafte WTI Cushing v preteklem tednu je poleg zgoraj omenjenega predvsem odraz razočaranja vlagateljev nad izidom sestanka držav članic OPEC-a na Dunaju. Kljub temu da je obseg kvot črpanja nafte podaljšan do marca 2018, so vlagatelji v nafto pričakovali več. Porast cene nafte v tednu pred srečanjem je namreč temeljil na (pre)visokih pričakovanjih vlagateljev. Ker srečanje ni izpolnilo pričakovanj trga, je cena nafte zgolj v četrtek zabeležila 4,8 % upad vrednosti. Ne glede na kratkoročne učinke načrtovanih kvot na presežno ponudbo odločitev o podaljšanju kvot po tihem nakazuje, da OPEC nima prave vizije, kako se zoperstaviti agresivnim ameriškim proizvajalcem nafte iz skrilavca, ki so pri teh cenah veliki zmagovalci.

V surovinski panogi je odmeval dogovor o 70 milijard USD vredni združitvi med nemškim proizvajalcem industrijskih plinov Linde in ameriškim konkurentom Praxair. Družbi proizvajata pline, kot sta kisik in vodik, ki se uporabljata v bolnišnicah, naftnih rafinerijah in v kemičnih tovarnah. Združitev podjetij podobne velikosti bo ustvarila vodilno svetovno podjetje v tem segmentu, ki bo po prihodkih in tržni kapitalizaciji prehitelo francoski Air Liquide. Ceni delnic obeh družb se po objavi nista bistveno spremenili, delnica Linde je porasla za 2,8 %, delnica Praxaira pa za 1,9 %. Za združitev je namreč potrebna še potrditev glede odločitve precej razdvojenega nadzornega sveta; ta je v preteklosti namreč že nasprotoval združitvi.

Onkraj luže so zapiski nedavnega zasedanja ameriške centralne banke pokazali, da so bili predstavniki v splošnem soglasni glede počasnega zmanjšanja obsega 4,5 tisoč milijard USD velike bilančne vsote ameriške centralne banke (Fed). Slednje nameravajo storiti z nerefinanciranjem vseh zapadlih glavnic, ki jih ima Fed v portfelju, s čimer naj bi pričeli že v letošnjem letu. Danes Fed še vedno reinvestira vse prilive, ki jih dobi od svojih naložb in na ta način ohranja bilančno vsoto nespremenjeno. Vse omenjeno je razveselilo vlagatelje, ki so bili zaskrbljeni, da bo Fed bolj agresiven pri zmanjševanju svoje bilančne vsote, denimo tudi z aktivnimi prodajami finančnih instrumentov iz svoje bilance.