06. 12. 2013

Vstopni stroški so pri vlaganju v vzajemne sklade poleg morebitnih izstopnih stroškov edini neposredni strošek, ki bremeni vlagatelja. Tržniki in prodajalci vzajemnih skladov se tako zelo radi poslužujemo zniževanja oziroma celo oprostitve plačila vstopnih stroškov. Vprašanje pa je, ali je prihranek iz tega naslova res tako zelo pomemben?

Z izjemo neposrednih stroškov so vsi ostali stroški, ki bremenijo vlagatelja v vzajemne sklade, posredni. Vključeni so torej v izračun vrednosti enote premoženja (VEP). Med posredne stroške tako uvrščamo stroške, kot so upravljavska provizija, skrbniška provizija, revizija vzajemnih skladov, stroški plačilnega prometa, borznega posredovanja, preknjižb vrednostnih papirjev ipd. Naštete stroške v grobem prikazuje kazalnik Celotni stroški poslovanja, ki je za vlagatelje na dolgi rok verjetno najpomembnejši kazalnik stroškovne učinkovitosti izbranega vzajemnega sklada.

Celotni stroški poslovanja 

Celotni stroški poslovanja so prikazani v dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelja posameznega podsklada, ki ga mora vsak prodajalec vzajemnih skladov vlagatelju izročiti že pred pristopom k pravilom upravljanja krovnega sklada NLB Skladi.

V družbi NLB Skladi smo od začetka poslovanja dalje zavezani stroškovni učinkovitosti upravljanja premoženja. Zlasti zaradi zelo konkurenčnih upravljavskih provizij so naši celotni stroški poslovanja za vse tipe podskladov bistveno nižji od povprečja konkurence, kar potrjujejo podatki v spodnji tabeli.

Tabela 1: Primerjava celotnih stroškov poslovanja podskladov krovnega sklada NLB Skladi in konkurence po tipih skladov.

	Delniški podskladi	Mešani podskladi	Obvezniški podskladi
NLB Skladi	2,25	1,83	1,01
Povprečje konkurence	2,70	2,08	1,30
Razlika v %	-16,70%	-12,10%	-22,64%

 

Vir: Letna poročila vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje za leto 2012.

Celotni stroški poslovanja zmanjšujejo realizirano donosnost vlagatelja in so prikazani v odstotkih na letni ravni. Kot je razvidno iz Tabele 1, vlagatelj v povprečni delniški podsklad krovnega sklada NLB Skladi zgolj iz naslova celotnih stroškov poslovanja lahko pričakuje za 0,45 % točk višjo letno donosnost od vlagatelja v povprečni konkurenčni delniški vzajemni sklad, in to ob predpostavki enako uspešne kakovosti upravljanja.

Zakaj so vstopni stroški manj pomembni?

Vstopni stroški so enkratni stroški, ki nastopijo ob posameznem vplačilu, medtem ko celotni stroški poslovanja vlagatelje bremenijo vsako leto. Daljša kot je ročnost varčevanja, manjši je relativni pomen vstopnih stroškov glede na celotne stroške poslovanja. Relativni pomen vstopnih stroškov glede na ročnost varčevanja prikazuje spodnja slika.

Slika 1: Relativni pomen vstopnih stroškov.

 Vir: Lastni izračuni.

Hipotetični primer v Sliki 1 prikazuje gibanje vrednosti naložbe v povprečni delniški podsklad krovnega sklada NLB Skladi in povprečni konkurenčni delniški podsklad slovenskih družb za upravljanje. V obeh primerih je predpostavljena naložba v višini 100.000 EUR, pri čemer NLB Skladi zaračunajo vstopne stroške po veljavnem ceniku, medtem ko so pri konkurenčnem podskladu predpostavljeni ničelni vstopni stroški. Za oba podsklada je predpostavljena enaka letna donosnost pred stroški v višini 9 % nominalno (dolgoročno zgodovinsko povprečje za razvite delniške trge).

Vstopni stroški se, zaradi v povprečju nižjih celotnih stroškov varčevanja vlagatelju v NLB Sklade v primerjavi s konkurenco, povrnejo že po dveh letih varčevanja. Po petih letih varčevanja, kar je minimalna priporočljiva doba za naložbo v delniški podsklad, je vlagatelj v NLB Sklade v primerjavi s povprečjem konkurence prihranil že dobrih 1.000 EUR, v desetih letih dobrih 5.000 EUR in po dvajsetih letih varčevanja dobrih 15.000 EUR.

Zaključek

Daljša kot je doba varčevanja, manj pomembni so vstopni stroški. Obenem so vstopni stroški namenjeni tudi plačilu svetovalca pri izbiri ustreznega vzajemnega sklada. Pri dolgoročnih naložbah je ravno izbira ustreznih produktov ključna, zato so vstopni stroški neke vrste investicija v prihodnost, za katero smo videli, da se pri nas v povprečju povrne že po dveh letih varčevanja.