07. 10. 2019

Pretekli teden lahko označimo za zelo bogatega z vidika števila objav različnih kazalcev, ki kažejo stanje in pričakovanja glede prihodnjega gibanja gospodarstev. A kapitalskih trgov ne poganja število objav, ampak njihova vsebina. Podpovprečne objave številnih makroekonomskih kazalnikov v preteklem tednu so tako poskrbele za opazne padce tečajev delnic na ključnih svetovnih borzah.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (27.09.2019-04.10.2019)	Donosnost letos* (31.12.2018-04.10.2019)
Svet - MSCI World*	-1,33%	+21,73%
ZDA - S&P 500*	-0,66%	+24,68%
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,92%	+16,30%
Japonska - Topix*	-1,41%	+15,96%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,82%	+10,29%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Za prvo večjo skrb je v preteklem tednu poskrbel trg dela na drugi strani Atlantika. Za pomoč v primeru brezposelnosti je v tednu, ki se je končal 29. septembra, zaprosilo 219 tisoč ljudi, kar je največ v zadnjih 4 tednih in več od pričakovanj analitikov (215 tisoč). Dodatno je na tveganje upočasnitve pozitivne dinamike na ameriškem trgu dela opozoril podatek o novih zaposlitvah. Število le-teh je namreč v septembru poraslo zgolj za 136 tisoč, kar je manj od pričakovanj (145 tisoč). Za dodatno olje na ognju je na koncu poskrbel še podatek o rasti plač. Le-te so namreč v septembru ostale nespremenjene glede na mesec prej, kar predstavlja prvi mesec po oktobru 2017, ko plače niso porasle. Vse omenjene podatke s trga dela so vlagatelji razumeli kot negativno perspektivo za predvsem prihodnjo potrošnjo gospodinjstev in posledično tudi gospodarsko rast. Za nekaj dobre volje na trgu dela je poskrbela stopnja brezposelnosti. Le-ta je v ZDA v septembru upadla na vsega 3,5 %, kar je manj od pričakovanj analitikov (3,7 %), pri tem pa velja dodatno izpostaviti, da gre za najnižjo stopnjo brezposelnosti po decembru 1969. Glede na dejstvo, da je stopnja brezposelnosti indikator, ki kaže preteklo stanje gospodarstva (t.i. »lagging« indikator), ne pa obetov za prihodnje, tovrstna ponovitev 50-letnega dosežka ni uspela doseči preobrata v sentimentu vlagateljev. S tega vidika ne preseneča, da so se pričakovanja o bolj ohlapni denarni politiki ameriške centralne banke ponovno nekoliko povečala.

Za negativne novice na kapitalskih trgih pa ni poskrbel le ameriški trg dela, ampak tudi storitveni (neproizvodni) del največjega svetovnega gospodarstva. Anketni kazalnik nabavnih poslovodij glede storitvene aktivnosti (ISM) je v septembru sicer presegel mejo 50, ki označuje ocene poslovodij glede rasti oziroma padca aktivnosti. Vendar je znižanje s 56,4, kolikor je znašala vrednost kazalnika v avgustu, na 52,6 v septembru, kar je najnižja vrednost po avgustu 2016, poskrbela za slabo voljo vlagateljev. Sodeč po anketnih odzivih poslovodij le-te v največji meri skrbijo predvsem trgovinske peripetije ter trg dela.

Podobno kot ZDA se tudi evroobmočje sooča s težavami v storitvenem sektorju. Anketni kazalnik nabavnih poslovodij (IHM Markit) je namreč v septembru znašal 51,6, kar je najmanj po januarju 2019, medtem ko so analitiki pričakovali 52. To nakazuje, da poslovodje sicer še vedno ocenjujejo rast obsega storitvenih aktivnosti, a po upočasnjenih stopnjah. Še slabše pa v evroobmočju kaže proizvodnemu delu gospodarstva, saj je omenjeni anketni kazalnik v septembru znašal le 45,7, kar nakazuje na krčenje obsega proizvodne aktivnosti. Očitno trgovinske napetosti, kjer bodo ZDA proti Evropski uniji 18. oktobra 2019 uvedle dodatne carine na nekatere izdelke, nejasnost glede brexita in upočasnitev globalne gospodarske rasti, puščajo posledice pri evropski gospodarski aktivnosti.

Pretekli teden je znova pokazal, da so za borzne tečaje ključna predvsem odstopanja od pričakovanj in ta so bila v preteklem tednu negativna.