22. 07. 2014

V kolikor bi na vrhu evropske dolžniške krize tvegali in kupili grške dolgoročne državne obveznice, bi do danes svoje prvotno naložbo povečali za šestkrat. Z naložbo v primerljive nemške državne obveznice pa bi nekaj malega celo izgubili. Kaj se je zgodilo v Grčiji in kaj koristnega lahko vlagatelji izluščimo iz grške zgodbe?

Potencialno visoko donosna naložba je tista, pri kateri so pričakovanja izrazito nizka.

1.      Recesija, panika, bančna kriza, striženje lastnikov obveznic, rastoča brezposelnost, ulično nasilje, mednarodna pomoč …

… so besedne zveze, ki ne navdajajo z željo po vlaganju. V negotovem, živčnem in paničnem okolju se vlagatelji prestrašijo in čustveno odzovejo. Prodajajo tvegane naložbe in se umikajo v varna zavetja. Strah, pesimizem in panika skoraj brez izjeme sovpadajo tudi z nizkimi pričakovanji in posledično ugodnimi vrednotenji tveganih naložb na eni strani ter visoko ceno varnosti (npr. nemške državne obveznice) na drugi strani. Potrpežljiv vlagatelj, ki išče naložbe, katerih cena izraža (pre)nizka pričakovanja glede prihodnosti, jih bo verjetno prej našel v obdobju in/ali regiji, prežeti z besednimi zvezami iz naslova. Nizka pričakovanja je namreč tudi pri vlaganju precej lažje preseči kot pa visoka.

2.      Grčija kot odlična naložba …

Grško gospodarstvo je od leta 2008 dalje v globoki recesiji, ima 27,5-odstotno[1] stopnjo brezposelnosti ter je sinonim za evropsko državno dolžniško krizo. Grška država dolgov tudi ni v celoti poplačala, njena zadolženost je kljub izvedenemu polovičnemu odpisu dela dolga (le zasebnim upnikom) s prek 170 % BDP še vedno z naskokom najvišja v Evropski uniji. Kako to, da so obveznice te iste države ene od najbolj donosnih naložb zadnjih dveh let?

Vir: Bloomberg

Pričakovanja glede kreditne sposobnosti grške države so se skozi zaostrovanje evropske dolžniške krize od 2008 do sredine 2012 zgolj nižala. Od sredine 2012 dalje je grška državna kreditna sposobnost presegla vsa pričakovanja in aprila letos se je Grčiji prvič po štirih letih spet uspelo zadolžiti na mednarodnem kapitalskem trgu[2].

Vir: Bloomberg

Grčija sicer še vedno plačuje najvišje obrestne mere med vsemi članicami evroobmočja. A če so na sredini 2012 vlagatelji za nakup 10-letne obveznice (seveda na sekundarnem trgu) zahtevali 30-odstotno letno donosnost do dospetja in danes zahtevajo »le« 6 %, potem se je očitno nekaj spremenilo:

a) Grško gospodarstvo se prebuja:

• Turizem: Leta 2009 je Grčijo obiskalo 14,9 mio. tujih gostov, v letu 2013 že17,9 mio., rezervacije za 2014 nakazujejo nov rekorden obisk tujih gostov.[3]
• Proizvodnja: Anketni indeks proizvodne aktivnosti[4] se je v 2013 vztrajno dvigal proti vrednosti, ki nakazuje na konec krčenja proizvodnje.
• Državne finance postajajo vzdržnejše: Državni dolg naj bi se v 2014 prvič po več desetletjih skrčil (absolutno in relativno glede na BDP).

b) Izredno nizke obrestne mere razvitega sveta in konec evropske dolžniške krize:

• Centralne banke razvitega sveta vodijo ekstremno ekspanzivno denarno politiko, kar viša apetit vlagateljev po bolj donosnih naložbah, tudi grških državnih obveznicah.
• Evropsko gospodarstvo (tudi države PIIGSS) okreva. Slednje prek rastočega turizma in izvoza krepi gospodarsko aktivnost Grčije.
• Vlagatelji smo že naveličani varnih naložb z nično ali slabšo nominalno donosnostjo.

V zadnjih dveh letih izredno donosne grške dolgoročne državne obveznice si je vredno vtisniti v dolgoročen spomin. V naslednji krizi z globokim vplivom na globalni kapitalski trg bomo s tem lažje ohranili mirno kri, izvedli vsebinsko strokovno analizo brez strahu, panike in živčnosti. Varnost včasih stane preveč.