15. 01. 2018

Ugodni makroekonomski kazalniki v Evropi in ZDA še naprej navdajajo vlagatelje z optimizmom. Tudi politična negotovost v Nemčiji se z dogovorom o sodelovanju med največjima strankama umirja. Razpoloženja ne kvarijo niti špekulacije o manj ohlapni denarni politiki ECB niti rast cene nafte.

V EUR	V zadnjem tednu (5.1.2018-12.1.2018)	Letos (31.12.2017-12.1.2018)*
Svet - MSCI World*	+0,60 %	+2,92 %
ZDA - S&P 500*	+0,83 %	+3,24 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,29 %	+2,39 %
Japonska - Topix*	+0,77 %	+3,08 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,13 %	+3,32 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Optimizem v Evropi kar ne pojenja, saj vedno več podatkov kaže na robustno rast evropskih držav. Stopnja brezposelnosti je v državah evroobmočja novembra upadla na najnižjo vrednost od leta 2009, posledično pa ostaja visoko tudi potrošniško zaupanje. Pozitivno je v novembru presenetila maloprodaja, nad pričakovanji pa se je okrepila tudi industrijska proizvodnja. Posledično ni presenetljivo, da se je znatno povečalo tudi ekonomsko zaupanje, ki ga meri Evropska komisija, in sicer na najvišjo raven po letu 2000. Zmanjšala se je tudi politična negotovost v največji članici EU, Nemčiji, saj se je Angela Merkel iz stranke CDU po napornih 24-urnih pogajanjih uspela dogovoriti za sodelovanje s prvakom levosredinske SPD Martinom Schulzom. S tem se je končala večmesečna politična kriza v Nemčiji, kjer je že kazalo, da bodo morali nemški volivci ponovno na volišče.

Na decembrski seji članov Evropske centralne banke (ECB) niso spreminjali denarne politike, tako obrestna mera kot vrednost spodbud sta ostali nespremenjeni. A v poročilu, ki je bil objavljen pretekli teden, so se člani na tej seji že pogovarjali o morebitnem dodatnem zmanjšanju denarnih spodbud in spremembi smernic glede prihodnje politike. ECB namreč glede na zadnje gospodarske podatke z optimizmom zre v prihodnost, dodatno pa pričakuje, da bo gospodarska rast dovolj močna, da bo povzročila dvig stopnje inflacije proti ciljni. Ta novica se je tudi takoj odrazila na evropski valuti, saj se je evro v primerjavi z dolarjem povzpel na triletni vrh.

Dolarski tečaji ameriških delnic letos še naprej vztrajno rastejo in dosegajo nove rekorde. Sredi tedna je že kazalo na obrat navzdol, saj so se začele širiti govorice, da se je Kitajska odločila zmanjšati vrednost odkupovanja ameriških zakladnih menic. Govorice so pognale zahtevane donosnosti ameriških obveznic proti petletnemu vrhu, tečaji delnic pa so izgubljali na vrednosti. A to je trajalo le kratek čas, saj so predstavniki Kitajske dokaj hitro to novico označili za lažno. Dodatno negotovost na ameriški kapitalski trg je prinesla tudi Kanada, saj so nekateri njeni predstavniki trdili, da obstaja vedno več indicev, da bo ZDA zapustila prosto trgovinski sporazum NAFTA, a so tudi te špekulacije hitro zamrle. Vlagatelji so očitno še naprej pod vtisom dobrih makroekonomskih podatkov, ki kažejo na nadaljnjo gospodarsko rast – tako je na primer ameriško gospodarstvo samo lani ustvarilo 2,11 milijona novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je upadla na 4,1 % - hkrati pa optimizem dviguje še zadnja davčna reforma Trumpove administracije.

Kitajska je v letu 2017 uvozila za 10 % več nafte kot leto prej, s čimer je prehitela ZDA in postala največji svetovni kupec črnega zlata, za prihodnje leto pa napovedujejo dodatno 10-odstotno rast. Povečano kitajsko povpraševanje je v kombinaciji z 8-tedenskim upadom ameriških zalog nafte pripomoglo k trenutno najvišjim cenam nafte od decembra 2014. Cena nafte sicer že pol leta kaže trend rasti, za kar so poleg omenjenih dejavnikov in političnih nemirov na Bližnjem vzhodu zaslužne predvsem države OPEC-a in Rusije, ki se že dalj časa trudijo omejiti črpanje nafte.