15. 05. 2016

Ameriški potrošniki se, sodeč po zadnjih podatkih, vse pogosteje poslužujejo (spletnega) nakupovanja. Potrošniško zaupanje ostaja močno tudi v največjem evropskem gospodarstvu.

V EUR	V zadnjem tednu (6.5.2016 - 13.5.2016)	Letos (31.12.2015 - 13.5.2016)*
Svet - MSCI World*	+0,71 %	-5,34 %
ZDA - S&P 500*	+0,64 %	-3,66 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,91 %	-8,51 %
Japonska - Topix*	+0,77 %	-8,68 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,00 %	-3,56 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriški potrošnik očitno ni tako črnogled, kot se je pričakovalo po tem, ko sta napovedi o letošnjem poslovanju znižala trgovca Macy's in Nordstorm. Petkova objava o obsegu ameriške maloprodaje je v aprilu z rastjo 1,3 % presegla pričakovanja in dosegla največjo rast v zadnjih 13 mesecih. Tudi sodeč po anketnem indeksu, ki meri potrošniško zaupanje (University of Michigan Consumer Sentiment Index), so danes ameriška gospodinjstva glede svojih realnih dohodkov najbolj optimistična v zadnjem desetletju. Objavljeni podatki govorijo v prid hitrejši gospodarski rasti v ZDA, kjer potrošnja predstavlja približno 70 % ameriškega gospodarstva. Ena izmed tez, zakaj ameriški »tradicionalni« trgovci v takem okolju beležijo nižjo maloprodajo, pa je, da veleblagovnice in nakupovalni centri izgubljajo tržni položaj zaradi vse močnejših spletnih trgovcev (na primer Amazon).

Evropske delnice so po objavi o 0,5 % gospodarski rasti evroobmočja v prvem četrtletju 2016 glede na predhodno četrtletje  malenkost upadle, saj je bila objavljena rast nižja od pričakovane. Ne glede na to pa je bila četrtletna rast celotnega evroobmočja najmočnejša v zadnjem letu. Med evropskimi državami še vedno obstajajo velika razhajanja, kar otežuje oblikovanje enotne denarne politike. Nemčija je denimo v prvem četrtletju ob nizki brezposelnosti in solidnem potrošniškem zaupanju dosegla 0,7 % rast, precejšnje izboljšanje v primerjavi z rastjo v zadnjem četrtletju leta 2015 (0,3 %). Popolnoma nasproten primer je Grčija: gospodarstvo se je v četrtletju skrčilo za 0,4 %, poleg tega nova pomoč prezadolženi Grčiji ostaja predmet pogovorov evropskih ministrov in Mednarodnega denarnega sklada. Zunaj evroobmočja je presenetila objava o krčenju gospodarstva na Poljskem, in sicer v prvem četrtletju 2016 glede na predhodno četrtletje za -0,1 %.

Donosnost kitajskega delniškega indeksa je bila v preteklem tednu zaradi objav gospodarskih podatkov med najnižjimi (-2,4 %). Obseg novo odobrenih posojil na Kitajskem (v juanih) je v aprilu glede na mesec prej upadel skoraj za 60 %. Iz tega bi lahko sklepali, da se politika kitajske centralne banke po rekordnem obsegu posojil v prvem četrtletju morda odmika od koncepta »rast za vsako ceno«. Nadaljevanje krčenja kitajskega uvoza in rastoče zaloge surovin so v preteklem tednu obudili zaskrbljenost glede globalne gospodarske rasti ter povzročili upad tečajev delnic surovinskih družb po svetu. Na seznamu bolj donosnih delniških trgov preteklega tedna pa se je znašla Brazilija (+4,4 %). Šestmesečni suspenz predsednice države Dilme Rousseff zaradi ovadb po oceni vlagateljev vnaša upanje, da bi nova vlada z bolj tržnimi reformami lahko oživila gospodarstvo in zmanjšala politično tveganje. Glede na to, da je suspenz začasen, lahko tudi v nadaljevanju na brazilskem kapitalskem trgu pričakujemo precejšnjo nestanovitnost.

Cena nafte je pretekli teden po presenetljivem upadu zalog surove nafte dosegla šestmesečni vrh. K temu so prispevali predvsem manjša proizvodnja v ZDA, manj načrpane nafte v Nigeriji zaradi spopadov ter pričakovanja o manjši proizvodnji v Kanadi zaradi nedavnih požarov. Mednarodna agencija za energijo je pretekli četrtek objavila tudi pričakovanja, da bo manjša ponudba ob hkratnem porastu povpraševanja iz Indije in drugih trgov v razvoju v prvi polovici letošnjega močno znižala dnevni presežek načrpane nafte.

Med naftnimi podjetji lahko v preteklem tednu izpostavimo italijansko rafinerijo Saras SpA, ki je po objavi dobrih poslovnih rezultatov v petek dosegla več kot 9 % donosnost. Slabši pa so bili poslovni rezultati finske družbe Nokia, ki posluje na področju omrežne infrastrukture. Družba je napovedala upad letnih prihodkov, tečaj delnice je po objavi upadel za več kot 7 %.